Iran v dilemi: jedrski spor z ZDA in notranji protesti

Po poročanju The Guardiana Iran ne namerava izvoziti približno 300 kilogramov visoko obogatenega urana, vendar je pripravljen znižati stopnjo njegove obogatitve pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Trenutne zaloge so obogatene do 60 odstotkov, kar je blizu ravni, potrebne za izdelavo jedrskega orožja, pripravljen pa je čistost zmanjšati na 20 odstotkov ali manj.

Iranski zunanji minister Abas Aragči poudarja, da ZDA po njegovih besedah niso zahtevale popolne ustavitve obogatitve urana znotraj Irana. Sporna sta predvsem stopnja obogatitve in število centrifug. To stališče pa je v nasprotju z izjavo ameriškega veleposlanika pri ZN Mika Waltza, ki je nakazal, da Washington vztraja pri "ničelni obogatitvi".

V preteklosti se je omenjala možnost, da bi Iran zaloge urana poslal v Rusijo ali jih vključil v mednarodni konzorcij, vendar iranski predstavniki vztrajajo, da jedrski material ne bo zapustil države.

ZDA krepijo vojaški pritisk na Iran zaradi suma razvoja jedrskega orožja, piše BBC, hkrati pa po pogovorih v Švici poročajo o napredku pri omejevanju iranskega jedrskega programa. ZDA so v regiji že okrepile svojo vojaško prisotnost. Kot je napovedal ameriški predsednik Donald Trump, bo odločitev o morebitnem dogovoru ali vojaškem posredovanju znana v približno desetih dneh.

Vzporedno z diplomatskimi napetostmi so se v Iranu, kot poroča BBC, razplamteli študentski protesti, prvi v takšnem obsegu po januarskem nasilnem zatrtju demonstracij. Na univerzi Šarif v Teheranu so študenti protestirali proti režimu, prihajalo je tudi do prerivanj z vladnimi podporniki.

Proteste so zabeležili tudi na drugih univerzah v prestolnici ter na severovzhodu države. Študenti so se med drugim poklonili tisočim ubitim v množičnih protestih januarja.

Študenti na več iranskih univerzah danes že drugi dan zapored protestirajo proti vladi, potem ko po več kot enomesečni prekinitvi zaradi protivladnih demonstracij nadaljujejo študij.

Na demonstracijah in shodih so skandirali slogane, kot so "Dol z Alijem Hamenejem", iranskim vrhovnim voditeljem, "Revolucionarna garda! Vi ste Islamska država Irana", pa tudi slogane v podporo sinu pokojnega strmoglavljenega zadnjega iranskega šaha Rezi Pahlaviju, ki živi v izgnanstvu v ZDA.

Zahtevali so tudi izpustitev vseh, ki so jih zaprli med protivladnimi protesti, in preklic smrtnih obsodb, ki so jih izrekli nekaterim od njih, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Na vsaj treh univerzah v Teheranu je prišlo do napetosti s študenti, ki podpirajo režim. Glede na videoposnetke na družbenih omrežjih in izjave študentskih skupin pa so člani vojaškega krila iranske revolucionarne garde vdrli na univerze ter "napadli in pretepli" študente, ki so protestirali. Aktivisti trdijo tudi, da so aretirali več deset študentov.

Do spopadov z vladnimi milicami naj bi po navedbah aktivistov prišlo tudi prvi dan protestov v soboto, ko se je z enomesečno zamudo na iranskih univerzah začel nov semester. Z zamudo se je začel zaradi množičnih protivladnih protestov v začetku leta, ki jih je decembra sprožila huda finančna kriza.

Demonstracije so potekale tudi v tujini. V Londonu se je po navedbah The Guardian približno 1500 ljudi zbralo z zahtevo po zaprtju iranskega veleposlaništva, nekateri pa so izražali podporo izgnanemu prestolonasledniku Rezi Pahlaviju kot morebitni alternativi sedanjemu režimu.

Po poročanju Iran Insight in AP so v podporo študentom v Iranu v soboto protestirali tudi ljudje v Barceloni. Med drugim so tako kot v Londonu pozvali k spremembi režima.

Novi protesti se napovedujejo tudi v torek ob zasedanju Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi, ko bo iranska predstavnica Afsaneh Nadipour prvič zasedla svoj sedež kot polnopravna članica svetovalnega sveta. Tam naj bi prispevala k pogovoru o pravicah žensk.