Iranska vojska je sporočila, da morajo tankerji in trgovske ladje prečkati Hormuško ožino le po poti, ki jo je določil Teheran. "Na vsako neizpolnjevanje te zahteve (...) se bodo oborožene sile takoj in odločno odzvale," je sporočilo poveljstvo oboroženih sil v izjavi, ki so jo objavili iranski mediji.
"Hormuška ožina ni igrišče za ameriškega agresorja, temveč ozemlje nesporne suverenosti Islamske republike Iran," so še dodali po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Nadzor islamske republike nad to ključno plovno potjo za izvoz energentov iz regije je danes potrdil tudi namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi. Kot je zapisal na družbenem omrežju X, je nadzor nad Hormuško ožino določen "pod iranskim poveljstvom in ne pod ameriškim centralnim poveljstvom (Centcom)".
Dodal je, da bo "varnost regije zagotovljena s končanjem vmešavanja in umikom ZDA z območja, spoštovanjem suverenosti držav in sprejemanjem novih geopolitičnih realnosti".
Garibabadi je tudi zavrnil regionalni varnostni dialog pod vodstvom ZDA, ki je potekal v sredo v Bahrajnu in na katerem je 12 držav razpravljalo o prometu skozi ožino.
Njegova objava sledi po tistem, ko so ZDA sporočile, da so se visoki vojaški voditelji iz 12 držav, vključno s Savdsko Arabijo, Združenimi arabskimi emirati, Katarjem, Libanonom in Sirijo, sestali v Bahrajnu, da bi razpravljali o varnosti na Bližnjem vzhodu in ponovno potrdili "skupno zavezanost prosti trgovini" skozi ožino, je poročala španska tiskovna agencija EFE.
Srečanje je potekalo v času posrednih tehničnih pogajanj med predstavniki ZDA in Irana, ki so se končala v sredo v katarski Dohi. Na njih so govorili o izvajanju memoranduma o soglasju, ki sta ga sredi junija sklenila Washington in Teheran.
Ponovno odprtje Hormuške ožine je sicer eden ključnih elementov dogovora med ZDA in Iranom. ZDA zahtevajo prost prehod za vse ladje brez plačila pristojbin. Iran, ki je po začetku ameriških in izraelskih napadov na državo z grožnjami in napadi dejansko ustavil ladijski promet v ožini, razmišlja o uvedbi pristojbin za prehod skozi ožino, ki pred vojno niso obstajale.
