Iran z novim predlogom: najprej konec vojne, nato pogajanja o jedrskem programu

Ponudba Teherana predvideva podaljšanje prekinitve ognja za daljše obdobje ali da se obe strani dogovorita o koncu vojne. Pogajanja glede iranskega jedrskega programa pa bi se začela kasneje, ko bo vnovič odprta Hormuška ožina in bo odpravljena blokada, ki jo je Washington uvedel za vsa plovila, ki želijo priti v iranska pristanišča ali jih zapustiti, poroča ameriški medij Axios, ki se sklicuje na ameriškega uradnika in dva vira, seznanjena z zadevo.

Kot je za ta medij dejal neimenovan ameriški uradnik, namerava predsednik ZDA Donald Trump danes s svojo ekipo pregledati trenuten zastoj v pogajanjih z Iranom in možne naslednje korake, poročanje Axiosa povzemajo tuje tiskovne agencije.

Diplomacija je v slepi ulici, iransko vodstvo pa je razdeljeno glede tega, kje bi glede jedrskega programa lahko popustili ZDA. Iranski predlog bi to vprašanje obšel in omogočil hitrejšo sklenitev sporazuma.

Vendar bi odprava blokade Hormuške ožine in konec vojne Trumpu po pisanju Axiosa Trumpu odvzela vzvod v morebitnih prihodnjih pogajanjih za odstranitev iranskih zalog obogatenega urana in da bi prepričal Teheran, naj prekine bogatitev urana, kar pa sta Trumpova glavna cilja vojne proti Iranu. Iran po drugi strani spora glede jedrskega programa ne želi vključevati v pogajanja o končanju vojne.

V intervjuju za Fox News je Trump v nedeljo namignil, da želi nadaljevati pomorsko blokado, ki duši iranski izvoz nafte, v upanju, da bo to v prihodnjih tednih prisililo Teheran k popuščanju.

Med ZDA in Iranom sicer trenutno velja prekinitev ognja, na prvem krogu pogajanj pa sta se strani sešli 11. aprila. Po informacijah, da bi drugi krog pogajanj lahko minuli konec tedna potekal v Islamabadu, je Trump v soboto odpovedal pot pogajalcev Steva Witkoffa in Jareda Kushnerja v Islamabad, češ da je pot predolga, Iran pa da jih lahko kadarkoli pokliče.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je v nedeljo vrnil Islamabad, kjer naj bi pakistanski strani, ki posreduje med stranema, predal iranske pogoje za dogovor. Danes je prispel v Sankt Peterburg, kjer je krivdo za neuspeh mirovnih pogajanj v Pakistanu o konfliktu na Bližnjem vzhodu pripisal ZDA. "Varen prehod" skozi Hormuško ožino je označil za "pomembno globalno vprašanje".

"Zaradi ameriških pristopov prejšnji krog pogajanj kljub napredku ni dosegel svojih ciljev, saj so bile zahteve pretirane," je po poročanju iranskih državnih medijev dejal Aragči ob prihodu v Rusijo, kjer se je sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in mu predstavil stanje v pogajanjih o miru na Bližnjem vzhodu.

Putin je Aragčiju po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax povedal, da je prejšnji teden prejel sporočilo iranskega vrhovnega voditelja Modžtabe Hameneja, sina ubitega ajatole Alija Hameneja, in da lahko le potrdi, da Rusija in Iran nadaljujeta strateško partnerstvo.

Aragči je na srečanju po ruskem prevodu ocenil, da so odnosi med Teheranom in Moskvo na najvišji ravni in da jih bodo v prihodnje še krepili. Rusiji se je zahvalil za podporo in še zatrdil, da je Iran "stabilna, trdna in močna" država.

Putin je ob tem izrazil upanje na čimprejšnji mir v regiji. "Vidimo, kako pogumno in junaško se iransko ljudstvo bori za svojo neodvisnost, za svojo suverenost," je dejal. "Storili bomo vse, kar je v naši moči, kar je v njihovem interesu in v interesu vseh ljudi v regiji, da bi čim prej dosegli mir," je dodal.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je glede srečanja Putina z vodjo iranske diplomacije izjavil, da vrnitev k sovražnostim ni niti v interesu Teherana niti v interesu svetovnega gospodarstva. Po njegovih besedah je Rusija pripravljena posredovati v konfliktu. Peskov je že prej dejal, da so današnji pogovori zaradi dogajanja v Iranu in na Bližnjem vzhodu neprecenljivega pomena.

V zadnjih dneh je Aragči med drugim potoval v Pakistan, ki posreduje med Iranom in ZDA glede trenutne vojne na Bližnjem vzhodu, a do pogovorov z ameriško stranjo ni prišlo. Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto odpovedal pot pogajalcev Stevea Witkoffa in Jareda Kushnerja v Islamabad, češ da je pot predolga, Iran pa da jih lahko kadarkoli pokliče.

Med ZDA in Iranom sicer trenutno velja prekinitev ognja, na prvem krogu pogajanj pa sta se strani sešli 11. aprila. Ekonomske posledice konflikta so velike, saj je Iran po napadu Izraela in ZDA nanj zaprl Hormuško ožino, s čimer je prekinil pretok nafte, plina in gnojil ter povzročil strmo zvišanje cen. ZDA so v odgovor uvedle blokado iranskih pristanišč.