Izraelska vojska je sporočila, da je pozno ponoči Iran proti Izraelu izstrelil več raket. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je nad Jeruzalemom odjeknilo več eksplozij. Tarča napadov je bila med drugim tudi Haifa, navajajo izraelski mediji. Druge iranske salve so bile usmerjene na severni in južni Izrael.
Reševalna služba Magen David Adom je sporočila, da ni prejela poročil o žrtvah, policija pa je opozorila, da je na več lokacijah nastala škoda.
Izrael je medtem danes izvedel nove napade na cilje v Teheranu. Kot je pojasnila vojska, so zračne sile sprožile val napadov, usmerjen v "infrastrukturo iranskega terorističnega režima".
Izrael in ZDA sta napadla 16 iranskih tovornih ladij v zalivskih pristaniških. "V ameriško-cionističnem napadu na pristanišča v bližini zalivskih mest Bandar Lengeh in Bandar Kong je zgorelo 16 ladij, ki so bile v lasti državljanov," so po poročanju iranske tiskovne agencije Tasnim sporočile lokalne oblasti južne province Hormozgan.
Izraelska vojska medtem navaja, da je izvedla napade na obalah Kaspijskega jezera. "Izraelske obrambne sile so bombardirale iranski režim terorja," je vojska zapisala v sporočilu za javnost. V četrtek je Izrael po poročanju AFP zadel več ladij iranske mornarice v Kaspijskem jezeru.
Od začetka izraelsko-ameriške vojne proti Iranu 28. februarja je bilo v Iranu ubitih 3186 ljudi, od tega najmanj 1394 civilistov, je po poročanju britanskega BBC sporočila organizacija za človekove pravice HRANA s sedežem v ZDA.
Tarča iranskih napadov tudi Kuvajt in ZAE
Kuvajtska tiskovna agencija ob sklicevanju na državno naftno družbo poroča, da so droni danes zadeli naftno rafinerijo Mina Al-Amadi in sprožili več požarov na nekaterih njenih enotah. Posledično je bilo nekaj enot rafinerije ustavljenih, o žrtvah pa ni bilo poročil.
V Bahrajnu, kjer je bil davi sprožen alarm zaradi nevarnosti zračnega napada, je ministrstvo za notranje zadeve poročalo, da je šrapnel iz "iranske agresije" povzročil požar v skladišču, ki pa so ga že obvladali. V požaru ni bilo poškodovanih.
Da so njene sile na vzhodu države uničile več brezpilotnih letalnikov, še enega pa na severu države, je sporočilo tudi obrambno ministrstvo Savdske Arabije. V četrtek pa so iz države poročali o napadu na savdijsko naftno rafinerijo ob Rdečem morju.
Iranska revolucionarna garda je sicer v izjavi, o kateri je poročala iranska tiskovna agencija Tasnim, dejala, da je z raketami in droni napadala ameriške sile v letalski bazi Al-Zafra v ZAE in Izrael.
Iran je v zadnjih dneh stopnjeval napade na energetsko infrastrukturo v Perzijskem zalivu. Med drugim je v povračilo za sredin izraelski napad na iransko plinsko polje South Pars napadel rafinerije in plinsko polje v Katarju. Teheran je v četrtek napovedal, da ne bo pokazal nobene zadržanosti, če bo njihova energetska infrastruktura ponovno napadena.
Tiskovna agencija Združenih arabskih emiratov WAM ob sklicevanju na državni varnostni aparat danes poroča, da so tamkajšnje oblasti aretirale najmanj pet članov domnevne "teroristične mreže", povezane z Iranom in proiranskim libanonskim gibanjem Hezbolah.
Trump sporočil, da ne namerava poslati kopenskih sil v Iran
Ameriška vlada naj bi resno razmišljala o omejeni uporabi kopenskih enot v vojni proti Iranu in je iz vzhodne Azije v Perzijski zaliv napotila več tisoč marincev, so poročali ameriški mediji, med njimi Wall Street Journal in televizija MS NOW. A Trump je ob srečanju z japonsko premierko Sanae Takaichi dejal, da v vojni z Iranom ne bo uporabil kopenskih enot. Ob tem je sicer dodal, da javnosti tudi ne bi razkril, če bi to nameraval storiti, poročajo ameriški mediji in tuje tiskovne agencije.
Vojake naj bi po potrebi uporabili za zavzetje strateških točk, da zagotovijo varno plovbo skozi strateško pomembno Hormuško ožino, skozi katero v normalnih razmerah potuje okrog 20 odstotkov vse svetovne nafte. Razmišljali bi naj tudi o zavzetju otoka Harg, od koder Iran izvaža 90 odstotkov svoje nafte.
Po treh tednih vojne je sedaj bolj ali manj jasno, da Trumpova vlada ni upoštevala vseh posledic napada na islamsko republiko, zlasti ne vpliva na svetovne cene nafte, še navaja televizija MS NOW. Trump je priznal, da so ga iranski napadi na sosednje arabske izvoznice nafte presenetili, vlada v Washingtonu pa sedaj skuša z različnimi ukrepi vplivati na znižanje cen.
Predsednik ZDA je v sredo Iranu zagrozil s še hujšimi napadi, če ta ne bo nehal napadati Katarja. Njegova vlada je odpravila sankcije na rusko nafto in sprostila del naftnih rezerv, začasno je ukinila zakon, ki tujim ladjam prepoveduje plovbo med ameriškimi pristanišči, dovolila prodajo venezuelske nafte ameriškim družbam, načrtuje pa tudi odpravo embarga na venezuelsko nafto, ki jo tankerji že prevažajo - podobno kot v primeru ruske.
Trump je danes dejal tudi, da nasprotuje izraelskim napadom na iranska naftna in plinska nahajališča.
Vsi našteti ukrepi skupaj s sprostitvijo svetovnih naftnih rezerv doslej niso znižali cen nafte na predvojno raven, temveč te še vedno nihajo pri okrog 100 dolarjih za sodček. Iran na Trumpove grožnje odgovarja z novimi grožnjami in napadi.
Trump razmišlja o načrtih za zasedbo ali blokado iranskega otoka Harg
Po poročanju Axiosa Trumpova administracija razmišlja o zasedbi ali blokadi iranskega otoka Kharg, da bi Iran prisilila k ponovnemu odprtju Hormuškega preliva. Poročilo, ki ga še ni bilo preverjeno, navaja štiri vire, ki so vsi govorili pod pogojem anonimnosti.
"Želi, da je Hormuška ožina odprta. Če mora za to zasesti otok Harg, se bo to zgodilo. Če se odloči za obalno invazijo, se bo to zgodilo. Toda ta odločitev še ni bila sprejeta," je Axiosu povedal visoki uradnik administracije.
"Pod vsakim predsednikom, vključno s Trumpom, smo imeli vojake na tleh v konfliktih. Vem, da je to obsesija medijev, in razumem politiko, toda predsednik bo naredil, kar je prav," je dejal drugi visoki uradnik.
