Ulice Irana so zavzeli protestniki, ki se ne umikajo. Na poti uničujejo stavbe in okolico, gorijo banke, železnice, mošeje, poročajo tuje tiskovne agencije. Razmere so kaotične. Kaj se v državi dejansko dogaja, je zaradi blokade interneta težko spremljati. Blokada, ki so jo iranske oblasti uvedle v petek, traja že 48 ur, je sporočila organizacija za spremljanje svobode interneta Netblocks.
Aktivisti so izrazili zaskrbljenost, da bi lahko izklop interneta prikril represijo oblasti, medtem ko je norveška skupina za človekove pravice v Iranu v petek navedla, da je bilo med protesti doslej ubitih najmanj 51 ljudi, po drugih podatkih je žrtev že 65. Oblasti so namreč sporočile, da je bilo ubitih več članov varnostnih sil. Ob tem naj bi aretirali več kot 2300 protestnikov, čeprav številk ni mogoče neodvisno preveriti, navaja nemška agencija dpa.
'V bolnišnicah se kopičijo trupla'
Več ljudi, ki so v zadnjih nekaj dneh protestirali v Iranu, je za CNN spregovorilo o tem, da je število ljudi na ulicah neprimerljivo s tistim, kar so do zdaj doživeli. Pripovedujejo tudi o brutalnem nasilju na ulicah Teherana. Neka ženska je povedala, da je v bolnišnici videla "trupla, naložena drug na drugega".
Ženska in moški, ki sta zaradi varnostnih razlogov želela ostati anonimna, sta opisala, da sta v četrtek in petek na ulicah iranske prestolnice videla ljudi vseh starosti. V petek zvečer pa so varnostne sile z vojaškimi puškami ubile "veliko ljudi".
Zdravniki v bolnišnicah opisujejo, da so preobremenjeni s poškodovanimi, poroča BBC. V njih vlada izredno stanje, pesti jih pomanjkanje kirurgov, ki bi lahko pomagali takšni množici pacientov, ki potrebujejo oskrbo.
Iranski zdravnik, ki je v petek zvečer prek satelitskega interneta Starlink stopil v stik z BBC, je povedal, da je bolnišnica Farabi, glavni center za očesne specialiste v Teheranu, prešla v krizno stanje, saj so nujne službe preobremenjene. Nenujni sprejemi in operacije naj bi bili prekinjeni, osebje pa je bilo vpoklicano za reševanje nujnih primerov. Eden izmed zdravnikov je opisal, da imajo številni ranjenci strelne poškodbe glave in oči.
Mesta gorijo, množice skandirajo
Posnetki na družbenih omrežjih prikazujejo velike množice, zbrane v Teheranu, in številne požare, poroča Reuters. V Teheranu so ljudje udarjali po loncih in skandirali protivladne slogane, med drugim tudi "smrt Hameneju". Protesti so potekali tudi v mestih Mašhad, Tabriz in Kom. V Hamedanu je moški mahal z iransko zastavo iz časa vladanja dinastije Pahlavi, na kateri sta upodobljena lev in sonce.
Državni mediji poročajo, da je bila v Karaju, zahodno od Teherana, zažgana občinska stavba, in za krivijo 'izgrednike'. Državna televizija je predvajala posnetke pogrebov pripadnikov varnostnih sil, ki so bili po njenih besedah ubiti med protesti v mestih Širaz, Kom in Hamedan.
Sin odstavljenega zadnjega iranskega šaha Reza Pahlavi, ki živi v ZDA, je pohvalil "veličastno" udeležbo na petkovih protestih in pozval Irance k bolj ciljno usmerjenim protestom in zavzetju mestnih središč.
"Naš cilj ni več samo iti na ulice. Cilj se je pripraviti na zavzetje in prevzem nadzora nad mestnimi središči," je v video sporočilu na družbenih omrežjih dejal sin zadnjega iranskega šaha Mohameda Reza Pahlavija, odstavljenega leta 1979 po islamski revoluciji. Pozval je k nadaljnjim protestom danes in v nedeljo ter dodal, da se "pripravlja na vrnitev v domovino" - na dan, za katerega verjame, da je "zelo blizu".
Simbol protestov: Cigarete in goreča fotografija Hameneja
Iranke, ki so že pritegnile svetovno pozornost med protesti po smrti Mahse Amini leta 2022 z dejanji, kot sta striženje las in sežiganje naglavnih rut, so šle v boju proti avtoritarnemu sistemu v državi zdaj še korak dlje.
Družbena omrežja so preplavili posnetki mladih Irank med neustrašnimi dejanji – ne le, da na njih sežgejo portret ajatole, ampak si s plameni celo prižigajo cigarete. Sežiganje podobe vrhovnega voditelja so tako združile s kajenjem cigaret – dejavnostjo, ki je bila v iranski družbi za ženske dolgo časa omejena ali stigmatizirana.
Dejanje je postalo nov simbol protivladnih protestov. "To je pravi pogum, kazen za to je takojšnja smrt, brez sojenja!". "Tako izgleda, ko se ljudje nehajo bati oblasti!" pišejo uporabniki. "Ikonično: Perzijka si prižge cigareto ob goreči fotografiji Hameneja! In še :"To je pogumnejše od vsega, kar so ameriške feministke storile v 21. stoletju."
Aajatola protestnike označil za vandale, ki poskušajo ugoditi Trumpu
Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v petkovem govoru ostro napadel protestnike, ki jih je označil za "vandale", in prisegel, da islamska republika ne bo popustila. Krivdo za proteste in spodbujanje nemirov je pripisal ZDA, kar so zatem ponovili številni drugi iranski uradniki.
ZDA so nato v petek sporočile, da je iranski zunanji minister "zablodil" v izjavah, v katerih je Izrael in ZDA obtožil podžiganja protestov. "Ta izjava je poskus odvračanja pozornosti od ogromnih izzivov, s katerimi se doma sooča iranski režim," je med obiskom v Libanonu dejal tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta. Državni sekretar Marco Rubio je medtem na omrežju X zapisal, da ZDA podpirajo "pogumne ljudi v Iranu".

Podporo Irancem je izrazila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Obsodila je nasilje nad protestniki, pozvala k osvoboditvi vseh pridržanih, ponovni vzpostavitvi dostopa do interneta in spoštovanju temeljnih pravic. "Na ulicah Teherana in mest po vsem svetu odmevajo koraki iranskih žensk in moških, ki zahtevajo svobodo. Svobodo govora, zbiranja, potovanja in predvsem svobodno življenje," je še zapisala v objavi na omrežju X.
Ameriški predsednik Donald Trump pa v petek znova ni izključil vojaškega posredovanja proti Iranu. "Iran je v velikih težavah. Zdi se mi, da ljudje prevzemajo nadzor nad nekaterimi mesti, kar se še pred nekaj tedni ni zdelo možno," je dejal in ob tem iranskim voditeljem sporočil: "Bolje, da ne začnete streljati, ker bomo začeli streljati tudi mi."
Kot je znano, Iran že 13 dni pretresa val protestov, ki sta ga sprožili poglabljajoča se gospodarska kriza in strm padec nacionalne valute, riala. V Teheranu so na ulice najprej odšli jezni trgovci, protesti pa so se nato razširili po vsej državi in prerasli v politične proteste proti avtoritarni vladi islamske republike.


























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.