Netanjahu: Ubili smo vodilne iranske jedrske znanstvenike

Po tem, ko je iranska vojska sporočila, da bodo ladje, povezane z ZDA, Izraelom ali njihovimi zavezniki, ki bodo plule skozi Hormuško ožino, obravnavane kot legitimne vojaške tarče, je svoje grožnje tudi uresničila. Iran je že v sredo napadel več ladij. 

Novoimenovani vrhovni voditelj Irana Modžtaba Hamenej je v govoru napovedal, da se bo Iran še naprej boril. Novi iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je v svojem prvem sporočilu po imenovanju dejal, da bo Iran maščeval ubite v vojni. V izjavi, ki so jo danes prebrali na državni televiziji, je še povedal, da mora strateško pomembna Hormuška ožina ostati zaprta, države v regiji pa pozval, naj zaprejo ameriška oporišča.

Hamenej je v svojem prvem sporočilu, odkar je postal vrhovni voditelj Irana, pozval k maščevanju žrtev ameriško-izraelskih napadov. Zatrdil je, da Iran ne bo okleval z "maščevanjem krvi ubitih Irancev", poroča BBC.

To še posebej velja za napad na šolo v Minabu na jugu Irana, v katerem je bilo ubitih 168 ljudi, med njimi približno 110 otrok. Iran trdi, da je šolo zadela ameriška raketa, vendar ZDA zanikajo odgovornost.

V izjavi, ki so jo prebrali na iranski državni televiziji, je Hamenej še dejal, da mora Hormuška ožina ostati zaprta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Vsekakor je treba uporabiti vzvod za blokiranje Hormuške ožine," je dejal o strateški poti, skozi katero poteka prevoz petine svetovne nafte.

Države v regiji pa je pozval, naj zaprejo ameriška vojaška oporišča, in hkrati opozoril, da bodo ta še naprej tarče iranskih napadov. Hamenej je sicer zatrdil, da Iran goji politiko prijateljstva s sosednjimi državami in da iranske sile ciljajo le ameriška oporišča.

To je prva uradna izjava 56-letnega Hameneja, ki ga je iranska skupščina strokovnjakov imenovala za vrhovnega vodjo islamske republike po smrti njegovega očeta Alija Hameneja. Ta je bil ubit v prvih napadih ZDA in Izraela na Iran 28. februarja.

Potem se je oglasil Benjamin Netanjahu, ki pravi, da so ameriško-izraelski napadi na državo poskus, da bi Irancem dali prostor, ki ga potrebujejo, da gredo na ulice. Na novinarski konferenci je izraelski premier obsodil novega iranskega vrhovnega voditelja kot 'lutko revolucionarne garde', ki se ne sme pojavljati v javnosti. V nagovoru iranskemu ljudstvu je dejal, da se bliža trenutek za 'novo pot svobode' in da Izrael stoji z njimi.

Poleg tega je sporočil, da so v izraelskih napadih ubili vodilne iranske jedrske znanstvenike.

 Ameriško centralno poveljstvo je danes sporočilo, da so od začetka operacij proti Iranu doslej zadeli okrog 6000 ciljev. Od tega naj bi uničili ali poškodovali več kot 90 iranskih plovil - 60 ladij in 30 ladij za polaganje min.

Centralno poveljstvo navaja, da napadajo poveljniško-nadzorne centre, sedeže revolucionarne garde, obveščevalne objekte, zračno obrambo, objekte za proizvodnjo dronov in raket, sisteme za izstreljevanje dronov in raket, objekte za proizvodnjo orožja, komunikacijske zmogljivosti, tovarne in skladišča min ter nekatere druge cilje.

Tudi Iran nadaljuje napade na Izrael in tarče po državah Perzijskega zaliva z raketami in droni.

Ameriško-izraelski napadi na Iran so se začeli 28. februarja, iranski mediji pa navajajo izjavo župana Teherana Alirezo Zakanija, ki je dejal, da so v prvih desetih dneh po Iranu zadeli 9000 ciljev.

Junija lani so Američani in Izraelci po besedah župana v 12 dneh napadov zadeli 1450 ciljev.

Predsednik ZDA Donald Trump je v sredo izjavil, da v Iranu skoraj več nimajo ciljev, vendar bodo napadali še naprej, vojna pa da se bo končala, ko se bo za to odločil.

Ponoči sta bila med tarčami tudi dva tankerja v iraških vodah. Napad se je zgodil v bližini pristanišča Um Kasr blizu mesta Basra. V napadu je bila ubita najmanj ena oseba, še 38 pa jih je bilo ranjenih, je povedal vodja generalne družbe za iraška pristanišča. 

Tuja tankerja, vsaj eden od teh naj bi bil ameriški, sta po poročanju Sky News prevažala iraško nafto. Napad se je zgodil, ko sta tankerja zadeli iranski plovili, ki sta bili naloženi z eksplozivom, so za Reuters povedali iraški varnostniki pristanišč. Na družbenih omrežjih se je sicer pojavil posnetek domnevnega napada na enega od tankerjev, ki ga je zadela raketa. 

Irak je evakuiral več kot 20 članov posadke z obeh plovil, ki sta se v napadih vneli in še vedno gorita, je povedal Farhan Al Fartousi, generalni direktor iraškega Generalnega podjetja za pristanišča.

Po napadih so iraška naftna pristanišča povsem ustavila delovanje, medtem ko komercialna pristanišča še naprej delujejo, poroča Reuters, ki se sklicuje na iraške uradnike.

V zgodnjih jutranjih urah pa je Britanska pomorska trgovinska agencija (UKMTO) sporočila, da so zaznali še en incident severno od pristanišča Džebel Ali v Združenih arabskih emiratih, od koder je "kapitan poročal, da je kontejnersko ladjo zadel neznan izstrelek, ki je povzročil manjši požar na krovu". Popolno oceno škode je "ovirala tema", so dodali. Oblasti dogodek preiskujejo, plovilom pa svetujejo previdnost pri potovanju.

UKMTO je sicer včeraj poročala, da je bilo med 28. februarjem in 11. marcem v Perzijskem zalivu, Hormuški ožini in Omanskem zalivu napadenih skupno 13 ladij. Zgolj v zadnjih dveh dneh so v regiji poročali o vsaj šestih incidentih, v katere so bile vpletene ladje. Skupno so torej zabeležili že 16 napadov na ladje v Perzijskem zalivu. 

Iran je ponoči napadel tudi rezervoarje za gorivo v Bahrajnu, Savdska Arabija pa je sporočila, da je prestregla drone, ki so leteli proti naftnemu polju Šajba. O napadu z droni so pred tem poročali iz pristanišča Salalah v Omanu, ki je nato prekinilo delovanje.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) pa je objavila posnetek, ki prikazuje, kot pravijo, "izstrelitev 41. vala iranskih raket". Tarča napadov so poleg Izraela tudi ameriške lokacije v Združenih arabskih emiratih, Iraku in Kuvajtu.

Zaradi iranskih napadov se je se je kljub rekordnemu sproščanju naftnih rezerv znova zvišala cena surove nafte. Cena severnomorske nafte brent je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes presegla 100 dolarjev (86,6 evra) za 159-litrski sod. Iran je v sredo zagrozil, da bi se cena nafte lahko povzpela celo na 200 dolarjev (173,3 evra) za sod.

Hormuška ožina, skozi katero poteka prevoz petine svetovne nafte, je praktično zaprta od začetka vojne na Bližnjem vzhodu. Iran je pred dnevi zagrozil, da iz Zaliva ne bo mogoče izvoziti niti litra nafte, dokler se bodo nadaljevali ameriško-izraelski napadi nanj.

Izraelska vojska je danes sprožila "val napadov širokega obsega" na Iran. Na Telegramu so sporočili, da so napadi usmerjeni na infrastrukturo iranskega režima po vsej državi.

Ocene ameriških obveščevalnih služb kažejo, da je iransko vodstvo še vedno v veliki meri nedotaknjeno in da mu ne grozi propad v skorajšnjem času, poroča tiskovna agencija Reuters. 

Neimenovani vir je za Reuters povedal, da množica obveščevalnih poročil ugotavlja, da režimu ne grozi padec in da "ohranja nadzor nad iransko javnostjo". Tudi visoki izraelski uradnik je potrdil, da njihovi viri prav tako priznavajo, da ni zagotovil, da bo vojna privedla do padca iranske vlade.

V Dubaju je bil poškodovan luksuzni nebotičnik Address Creek Harbour hotel v predelu Creek Harbour, potem ko je po besedah lokalnih oblasti na stavbo "padel dron". Od kod je prišel dron, niso pojasnili.

Nekateri sicer špekulirajo, da je šlo za iranski napad in da naj bi bila tarča napada ameriško vojaško osebje, ki je nastanjeno na tem območju. 

Gasilci so pogasili požar, ki je izbruhnil po napadu. V napadu ni bil nihče poškodovan, so sporočile lokalne oblasti.

Tuji mediji poročajo, da so tudi danes v središču Dubaja odjeknile eksplozije, nad stanovanjsko sosesko Al Bada pa je bilo videli majhne oblake dima. Po informacijah lokalnih oblasti je na stavbo padel dron, za zdaj o poškodovanih ne poročajo.

Izraelska vojska je minulo noč izvedla obsežne napade na libanonsko prestolnico Bejrut, kjer je po lastnih navedbah ciljala položaje proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah. Izraelska vojska je davi sporočila, da je v 30 minutah napadla "deset sedežev Hezbolaha" v Bejrutu.

Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo v izraelskem zračnem napadu na obmorsko območje Ramlet Al Baida v središču Bejruta ubitih najmanj osem in ranjenih 21 ljudi. Napadi so se začeli okoli 3. ure zjutraj brez opozorila medtem ko je v šotorih in na pločnikih ob obali spalo na stotine družin, ki jih je Izrael v minulih dneh prisilno razselil z njihovih domov na jugu Libanona. 

Libanonski mediji poročajo, da je šlo za napad z dvojnim udarcem. Gre za neformalni izraz za taktiko, ki predstavlja vojni zločin, saj si napada sledita v krajšem časovnem presledku – drugi po tem, ko preživeli hitijo pomagati ljudem po prvem udarcu. Na družbenih medijih pa krožijo nazorni posnetki s kraja napada. 

Francoska tiskovna agencija AFP navaja, da je bil to tretji napad v središču Bejruta od začetka vojne na Bližnjem vzhodu. Izrael je ob tem večkrat napadel tudi južna predmestja prestolnice Libanona, ki veljajo za trdnjavo Hezbolaha.

Proiransko gibanje je medtem danes izvedlo nov raketni napad na sever Izraela, rakete pa je izstrelilo tudi proti vojaški obveščevalni bazi v predmestju Tel Aviva.

Izrael je ofenzivo na Libanon sprožil 2. marca, potem ko je Hezbolah z napadi nanj odgovoril na smrt iranskega vrhovnega vodje ajatole Alija Hameneja. Ta je umrl v izraelsko-ameriških napadih na Iran, ki so se začeli 28. februarja.

V zračnih napadih, katerih tarča so bile proiranske milice v zahodni iraški provinci Anbar, je bilo ubitih približno 27 pripadnikov skupine Hašed al Šabi, več kot 60 pa ranjenih, poročajo iraški mediji. Italijanske oblasti so medtem sporočile, da je bila v napadu zadeta italijanska baza v iraškem Kurdistanu, žrtev ni bilo.

Po poročanju medijev je bila v napadih na območju blizu sirske meje, ki naj bi jih izvedle ZDA in Izrael, med drugim povzročena velika škoda na poveljstvu brigade Hašed al Šabi, znane kot Ljudske mobilizacijske sile.

Skupina Harakat Ansar Alah al Aufija, povezana s Hašed al Šabi, je poročala o žrtvah v svojih vrstah med izraelsko-ameriškimi napadi. Drugih podrobnosti po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ni navedla.

Neimenovana visoka iraška varnostna uradnika sta po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedala, da je bilo v današnjih napadih na oporišče skupine Harakat Ansar ubitih najmanj devet in ranjenih najmanj deset proiranskih borcev.

Irak, kjer delujejo proiranske milice, je bil od začetka vojne med ZDA, Izraelom in Iranom konec februarja že večkrat tarča napadov. Milice so bile tarča izraelskih in ameriških napadov, medtem ko je Iran v sosednji državi napadel ameriška oporišča.

Guverner province Erbil v iraškem Kurdistanu je danes sporočil, da so v zadnjem dnevu zabeležili najmanj 17 napadov z droni. Večino so jih prestregle sile mednarodne vojaške koalicije v Erbilu, kjer so v oporišču med drugim nameščeni ameriški in italijanski vojaki.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je medtem sporočil, da je bila v napadu zadeta italijanska vojaška baza v Erbilu. Nastala naj bi škoda, smrtnih žrtev ali ranjenih ni bilo.

Kot je pojasnil Tajani, se baza nahaja znotraj kompleksa, ki vključuje tudi baze drugih držav. Ali je bil napad usmerjen proti italijanskim vojakom ali proti kompleksu na splošno, še ni znano, je dodal.

Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je bilo od izbruha vojne na Bližnjem vzhodu v Iranu razseljenih do 3,2 milijona ljudi. Ob nadaljevanju sovražnosti bi lahko to število še naraslo, je danes opozorila agencija. 

"Po predhodnih ocenah je zaradi trajajočega konflikta znotraj države trenutno začasno razseljenih med 600.000 in enim milijonom iranskih gospodinjstev, kar predstavlja do 3,2 milijona ljudi," je povedal Ayaki Ito, direktor oddelka za nujno podporo pri UNHCR.

Večina jih beži iz Teherana in drugih večjih mest, da bi poiskali zatočišče na severu države in na podeželju, je še dejal Ito in ocenil, da bodo te številke še naprej naraščale, dokler bodo sovražnosti trajale.

UNHCR je danes opozoril tudi na stisko beguncev v Iranu. Zaradi napadov so bile prizadete tudi družine beguncev, ki so jih gostili v državi, med katerimi je večina Afganistancev, je dejal Ito, pri čemer je opozoril, da so ti zaradi že tako negotovega položaja še posebej ranljivi.

Sklad ZN za otroke (Unicef) pa je opozoril, da je bilo od začetka vojne med ZDA, Izraelom in Iranom v regiji glede na poročila ranjenih ali ubitih več kot 1100 otrok.

V Iranu je bilo ubitih 200 otrok, v Libanonu 91, štirje v Izraelu in eden v Kuvajtu, so zapisali v sredo objavljeni izjavi Unicefa. V njej tudi opozarjajo, da zaradi obsežnih motenj v izobraževanju na milijone otrok po vsej regiji nima dostopa do pouka, medtem ko je zaradi bombardiranja razseljenih na sto tisoče otrok.

Predhodne ugotovitve preiskave kažejo, da je dekliško šolo v Iranu ob začetku ameriško-izraelskega napada na islamsko republiko zaradi napake pri ciljanju zadela ameriška raketa tomahawk, je v sredo ob sklicevanju na uradnike poročal New York Times. Napaki naj bi botrovali zastareli obveščevalni podatki.

Po pisanju časnika je ameriška vojska 28. februarja v mestu Minab bombardirala iransko vojaško bazo blizu dekliške šole, pri čemer so koordinate cilja določili na podlagi zastarelih podatkov obrambne obveščevalne agencije (DIA). Preiskava, ki še ni zaključena, poskuša ugotoviti, kdo je bil odgovoren za preverjanje teh podatkov.

Predsednik Donald Trump je sprva krivdo za napad pripisal Iranu, češ da ima tudi on v svojem arzenalu rakete tomahawk. Te sicer ZDA prodajajo le omejenemu številu najtesnejših zaveznic.

Na novinarsko vprašanje, od kje mu ta ideja, je Trump nato v ponedeljek odvrnil, da o zadevi ne ve dovolj, v sredo pa, da o tem sploh ne ve nič.

Odzivi politikov v ZDA na tragedijo so različni. Trumpov odločen podpornik, senator Lindsey Graham je denimo dejal, da se takšne stvari med spopadi dogajajo, njegova republikanska kolega Thom Tillis in John Kennedy pa sta Pentagon pozvala k temeljiti preiskavi in sprejemu odgovornosti, če se izkaže, da so za napad odgovorne ZDA.