Kdo bo Trumpu pomagal odpreti Hormuško ožino?

Spopadi na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo. Nadaljuje pa se tudi boj za nafto. Vojna na Bližnjem vzhodu je v tretjem tednu in nič ne kaže, da se bi lahko kmalu končala. Vlagatelji in naftni trgovci so tako zaskrbljeni, da bi lahko prišlo do dolgotrajnejše krize, ki bi lahko spodbudila inflacijo in prizadela svetovno gospodarstvo.

Teheran je ZDA obtožil, da so za napade na otok Kharg, kjer se nahaja glavni terminal za ravnanje z dokazi o iranskem izvozu nafte, uporabljale pristanišča in skrivališča v Združenih arabskih emiratih, medtem ko so se cene nafte dvignile, poroča AP. 

Iran je pogajalsko stališče v spopadu z ZDA tako zavzel predvsem z zaprtjem Hormuške ožine, ene izmed glavnih svetovnih žil nafte. Zaradi iranskih groženj in napadov, ki jih je sprožil napad ZDA in Izraela na Iran 28. februarja, je promet skozi strateško pomembno ožino, skozi katero gre petina svetovne nafte, skorajda prekinjen. 

Predsednik ZDA Donald Trump pa je sporočil, da se je pogovarjal s približno sedmimi državami o policijskem nadzoru Hormuške ožine. Trump je Kitajsko imenoval kot eno od teh držav in poudaril, da je močno odvisna od pošiljk nafte, ki potujejo po tej plovni poti. Čeprav ni želel imenovati nobene druge države, na katero se je obrnil, je omenil zavezništvo Nato, pa tudi druge države, za katere meni, da morajo 'braniti svoje ozemlje'. Za Financial Times je dejal, da je edino primerno, da države, ki imajo koristi od Hormuške ožine, pomagajo pri njenem ponovnem odprtju. 

Dodal je, da bi lahko bilo, če se druge države ne bi odzvale, zelo slabo za prihodnost Nata, in dodal, da so bile ZDA zelo prijazne do svojih evropskih zaveznikov. Dodal je, da bo zanimivo videti, katere države bodo pomagale ZDA pri tem, kar je označil za zelo majhen podvig, poroča BBC. 

Trump je nadaljeval: "Ni nam bilo treba pomagati z Ukrajino. Ukrajina je tisoče kilometrov stran od nas ... Ampak pomagali smo jim. Zdaj bomo videli, ali bodo oni pomagali nam. Ker sem že dolgo govoril, da bomo mi tam zanje, oni pa ne bodo tam za nas. In nisem prepričan, da bi oni tam bili."

"Prav je, da tisti, ki imajo koristi od ožine, pomagajo zagotoviti, da se tam ne zgodi nič slabega," je dodal in izpostavil, da so Kitajska in številne evropske države veliko bolj odvisne od nafte iz zalivskih držav kot ZDA.

To je izjavil le dan po tem, ko je pozval Kitajsko, Francijo, Japonsko, Južno Korejo in Združeno kraljestvo, naj se pridružijo skupinskemu prizadevanju za odprtje ožine. 

Medtem sta Trumpov poziv posredno že zavrnili Avstralija in Japonska.

"V Hormuško ožino ne bomo poslali ladje. Zavedamo se, kako izjemno pomembno je to, a nas za to niso prosili oziroma k temu ne prispevamo," je za nacionalno radiotelevizijo ABC povedala avstralska ministrica za promet Catherine King.

"Glede na trenutno situacijo z Iranom ne razmišljamo o odreditvi pomorske varnostne operacije," pa je poslancem parlamenta v Tokiu povedal japonski minister za obrambo Shinjiro Koizumi.

Po besedah premierke Sanae Takaichi sicer Japonska še ni prejela uradne prošnje ZDA glede sodelovanja v operaciji. Ob tem je opozorila, da bi pomorska operacija predstavljala izziv tudi s pravnega vidika, a da pristojne službe zadevo proučujejo.

"Vprašanje je, kaj naj Japonska stori na lastno pobudo in kaj je mogoče v okviru našega pravnega sistema, ne pa kaj zahtevajo ZDA," je poudarila.

V našem interesu je, da Hormuška ožina ostane odprta, zato razpravljamo tudi o ukrepih v zvezi s tem, je ob prihodu na današnje zasedanje zunanjih ministrov unije povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Kot eno od možnosti, ki jih obravnavajo, je navedla spremembo mandata pomorske misije EU Aspides v Rdečem morju.

"V našem interesu je, da Hormuška ožina ostane odprta, zato razpravljamo tudi o tem, kaj lahko glede tega storimo," je pred zasedanjem povedala Kallas.

Kot eno od možnosti je navedla spremembo mandata pomorske misije Aspides, ki jo je EU vzpostavila za zaščito trgovskih ladij v Rdečem morju pred napadi jemenskih hutijevcev. Po njenih besedah bi bil namreč to za povezavo najhitrejši način za krepitev varnosti v Hormuški ožini, nad katero ima Iran ključen vpliv.

"Če si želimo varnosti v tej regiji, bi bilo dejansko najlažje uporabiti operacijo, ki jo imamo v regiji, in jo morda nekoliko spremeniti," je dejala, a dodala, da morajo najprej ugotoviti, ali so članice pripravljene omenjeno misijo uporabiti v ta namen.

Med možnostmi je omenila tudi oblikovanje "koalicije voljnih", vendar podrobnosti ni podala.

Kot je še povedala, bodo ministri sicer danes razpravljali tudi o Ukrajini. "Seveda je pomembno, da pozornost, namenjena Bližnjemu vzhodu, ne odvzame pozornosti Ukrajini," je poudarila in ukinitev nekaterih sankcij ZDA proti Rusiji na področju nafte, povezane z dogajanjem na Bližnjem vzhodu, označila za nevaren precedens.

V Bruslju se sicer danes sestajajo tudi ministri članic EU, pristojni za energetiko, ki bodo razpravljali o odzivu na naraščajoče cene energentov, povezane ravno z vojno na Bližnjem vzhodu in zaprtjem Hormuške ožine. Ta je namreč ključna zlasti za svetovno trgovino z nafto, pa tudi utekočinjenim zemeljskim plinom.

Združeno kraljestvo z zavezniki pripravlja izvedljiv načrt za ponovno odprtje Hormuške ožine, s čimer bi ublažili gospodarske posledice vojne na Bližnjem vzhodu, je danes dejal britanski premier Keir Starmer. Poudaril je, da ta ne bo vključeval zveze Nato. Idejo o morebitni misiji zavezništva v ožini so danes zavrnili tudi v Berlinu.

"Sodelujemo z vsemi svojimi zavezniki, vključno z evropskimi partnerji, da bi oblikovali izvedljiv skupni načrt, ki bo čim prej ponovno vzpostavil prosto plovbo v regiji in ublažil gospodarske posledice," je dejal Starmer in poudaril, da to ne bo misija Nata.

"Naj bom jasen, to ne bo in nikoli ni bilo predvideno, da bi to bila misija Nata," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zatrdil britanski premier.

Starmer se je po lastnih besedah o zadevi pogovarjal s Trumpom, ki je v nedeljskem pogovoru za časnik Financial Times zaveznice posvaril pred nesodelovanjem v operaciji, češ da bi bilo lahko to zelo slabo za prihodnost Nata.

Idejo o morebitni Natovi misiji v Hormuški ožini je danes zavrnil tudi nemški zunanji minister Johann Wadephul. Kot je dejal pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju, se sam zavzema za sankcije proti odgovornim za blokado ožine, kar da bi partnericam v Zalivu poslalo jasen signal podpore, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Da vojna proti Iranu nima nič opraviti z zavezništvom, je danes zatrdil tudi tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius. Po njegovih besedah je namreč zavezništvo namenjeno obrambi svojega ozemlja, obenem pa tudi nima mandata za napotitev svojih sil v regijo.

Pakistanski naftni tanker je preplul Hormuško ožino z vključenim samodejnim transponderskim sistemom oziroma radarskim odzivnikom in je po podatkih spletne strani za spremljanje pomorskega prometa Marine Traffic na poti v Pakistan. Gre za redko prečkanje ključne strateške ožine zaradi motenj v ladijskem prometu po začetku vojne v Iranu.

Tanker Aframax Karachi, ki prevaža surovo nafto iz Abu Dabija, je po navedbah spletne strani Marine Traffic postal prva neiranska tovorna ladja, ki je s prižganim signalom AIS prečkala Hormuško ožino.

"To kaže na to, da bi lahko določene izbrane pošiljke tovora prejele dogovorjen varen prehod čez ožino," je na družbenem omrežju X zapisal Marine Traffic, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tanker je v nedeljo dosegel iranske vode, trenutno pa po navedbah Marine Traffica pluje v Omanskem zalivu, potem ko je uspešno prečkal Hormuško ožino. Marine Traffic je navedel še, da se je 237 metrov dolg tanker ugreznil za 11,5 metra, kar kaže na to, da je težak in verjetno natovorjen.

Po poročanju ameriškega medija Bloomberg, ki ga povzema pakistanski finančni časnik Business Recorder, je tanker s surovo nafto po prečkanju ožine na poti v Pakistan. Tanker Karachi, ki ga upravlja pakistanska nacionalna ladijska korporacija (PNSC), je nafto natovoril v Združenih arabskih emiratih, nazadnje je bil privezan v naftnem središču na otoku Das.

Pakistanski tanker je ožino prečkal v nedeljo, ko je obšel iranski otok Larak in nato pot nadaljeval proti vzhodu blizu iranske obale. Ožino je zapustil v nedeljo zvečer, davi so ga zaznali v vodah v bližini omanskega mesta Sohar v Omanskem zalivu.

Gre za redek primer uspešne plovbe skozi eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti od začetka vojne na Bližnjem vzhodu, ki se je 28. februarja začela z napadi ZDA in Izraela na Iran. 

Iran pa naj bi razmišljal o novem pristopu k upravljanju prometa tankerjev z nafto skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših poti za energente na svetu. Kot je za televizijo CNN povedal eden od visokih uradnikov, bi Iran lahko omejenemu številu tankerjev dovolil prehod skozi ožino v primeru, da bi tovor plačali v kitajskih juanih.

Uradnik je po poročanju medijev za CNN povedal, da islamska republika razvija novo strategijo za nadzor nad spremljanjem pošiljk nafte skozi vitalno morsko pot, prek katere dnevno potuje 20 odstotkov svetovnih pošiljk nafte.

Posli z nafto se običajno sklepajo v ameriških dolarjih. Edina večja izjema je ruska nafta, ki je predmet mednarodnih sankcij, in s katero se trguje v rubljih ali kitajskih juanih.

Združeni narodi so opozorili, da bi lahko imele kakršne koli omejitve ladijskega prometa skozi ožino resne humanitarne posledice. Namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov za humanitarne zadeve Tom Fletcher je v petek izpostavil tveganja. "Ko ladje prenehajo pluti skozi to ožino, so posledice hitro tu. Hrano, zdravila, gnojila in drugo blago je težje prevažati in se podražijo," je dejal.

Kitajska vzdržuje prijateljske odnose z Iranom in je močno odvisna od oskrbe z energenti z Bližnjega vzhoda. Skozi Hormuško ožino prejme druga največja država na svetu približno 45 odstotkov potrebne nafte, zato je ta pot še posebej pomembna za njeno energetsko varnost.

Izrael je danes sporočil, da je začel nove obsežne napade na Iran. Po navedbah izraelske vojske naj bi bila tarča infrastruktura režima v Teheranu in drugih mestih. Iranski mediji so poročali, da je bilo na več mestih v prestolnici slišati eksplozije.

Izraelska vojska je potrdila, da je začela "obsežen val napadov, katerih cilj je infrastruktura iranskega terorističnega režima v Teheranu, Širazu in Tabrizu".

Po poročanju iranske tiskovne agencije Fars je bilo po napadih slišati eksplozije na vzhodu Teherana, medtem ko je državna mreža SNN poročala o eksplozijah na več lokacijah v prestolnici.

Odjeknile naj bi tudi v središču mesta, medtem ko se je aktivirala iranska zračna obramba, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki dodaja, da so Teheran že ponoči pretresle močne eksplozije.

Izraelska vojska je danes poročala tudi o uničenju iranskega vladnega letala, ki naj bi ga uporabljal pokojni vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je bil ubit prvi dan ameriško-izraelskih napadov 28. februarja.

"S tem je iranski režim izgubil še eno strateško prednost," so izraelske obrambne sile (IDF) zapisale na družbenem omrežju X.

Letalo naj bi po poročanju AFP uporabljali za domače in mednarodne lete. Teheransko letališče Mehrabad, kjer je sedež iranske vladne flote, je bilo v zadnjih dneh večkrat bombardirano.

Tudi Izrael je bil danes tarča iranskih napadov. Po podatkih izraelske reševalne službe je bila v raketnem napadu davi lažje ranjena ženska. Poročali so tudi o napadih v osrednjem delu Izraela, pri čemer naj bi Iran uporabil kasetno strelivo, ki je v številnih delih sveta prepovedano, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Izraelska vojska je danes sporočila, da je sprožila "omejene kopenske operacije" proti šiitskemu gibanju Hezbolah na jugu Libanona. Kot je pojasnila, so operacije namenjene odstranjevanju teroristične infrastrukture in zaščiti prebivalcev severnega Izraela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"V zadnjih dneh so enote iz 91. divizije začele omejene in ciljno usmerjene kopenske operacije proti ključnim oporiščem Hezbolaha v južnem Libanonu," je sporočila izraelska vojska. Pri tem je navedla, da si prizadeva za razgradnjo teroristične infrastrukture in odstranjevanje teroristov, da bi okrepila varnost za prebivalce severnega Izraela.

"Pred vstopom enot na območje je vojska izvedla napade z artilerijo in letalstvom proti številnim terorističnim ciljem, da bi zmanjšala grožnje v operativnem okolju," je še dodala izraelska vojska.

Ofenzivo na Libanon je izraelska vojska sprožila 2. marca, potem ko je Hezbolah z napadi na Izrael odgovoril na smrt iranskega vrhovnega vodje ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit v izraelsko-ameriških napadih na Iran. V izraelskih napadih na Libanon je bilo po navedbah Bejruta od začetka marca ubitih več kot 800 ljudi. Pojavili so se tudi posnetki, ki kažejo, kako razseljeni civilisti spijo na ulicah Bejruta. 

Promet na mednarodnem letališču v Dubaju je bil začasno prekinjen, potem ko je v bližini letališča zaradi drona zagorel rezervoar za gorivo, so danes sporočile dubajske oblasti. Žrtev ni bilo. Iz sosednje Savdske Arabije medtem poročajo o več deset dronih, ki so jih sestrelili ponoči.

"Dubajska uprava za civilno letalstvo kot previdnostni ukrep za zagotovitev varnosti potnikov in osebja napoveduje začasno prekinitev letov na mednarodnem letališču," so na omrežju X zapisali na uradu dubajske vlade za komuniciranje.

Kasneje so potrdili, da je civilna zaščita požar, ki je v bližnjem rezervoarju za gorivo izbruhnil po napadu drona, pogasila in da v incidentu nihče ni bil poškodovan, poročajo tuje tiskovne agencije.

Obrambno ministrstvo Združenih arabskih emiratov je medtem na omrežju X objavilo, da sistemi zračne obrambe nad državo prestrezajo iranske drone in rakete.

Vojna na Bližnjem vzhodu, ki je izbruhnila po izraelsko-ameriških napadih na Iran konec februarja, je v ZAE terjala šest smrtnih žrtev. Poleg štirih civilistov sta življenje izgubila dva člana vojaškega osebja. Umrla sta v nesreči helikopterja, ki naj bi ji botrovala tehnična napaka.

Obrambno ministrstvo v Rijadu pa je danes sporočilo, da so ponoči in zgodaj davi na vzhodu Savdske Arabije prestregli 61 dronov.

Iran "ne vidi razloga za pogajanja" z ZDA, je v nedeljo dejal iranski zunanji minister Abas Aragči, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v soboto izjavil, da želi Teheran doseči dogovor o koncu vojne. Kot je Aragči dejal po poročanju BBC, Teheran nikoli ni zahteval premirja in ni zahteval niti pogajanj.

V ameriško-izraelskih napadih na Iran je bilo po podatkih agencije za človekove pravice HRANA s sedežem v ZDA doslej ubitih več kot 3000 ljudi, pri čemer je bilo potrjenih več ubitih civilistov kot vojakov.

Med mrtvimi je najmanj 1319 civilistov, vključno z 206 otroki, je sporočila agencija, ki se zanaša na mrežo aktivistov v Iranu, pa tudi na poročila zdravstvenega sektorja, služb za nujne primere in delavcev civilne družbe.

Po zadnjih uradnih podatkih iranskega ministrstva za zdravje je bilo v napadih ubitih najmanj 1200 ljudi, ranjenih pa 10.000, poroča nemška tiskovna agencija dpa.