Iranski voditelj: Nočemo vojne, a se ne bomo odrekli pravicam

"Nismo iskali vojne in je ne želimo," je Modžtaba Hamenej poudaril v daljšem sporočilu, ki so ga prebrali na državni televiziji 40. dan po smrti njegovega očeta, ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit na prvi dan vojne.

"Vendar se pod nobenim pogojem ne bomo odpovedali svojim legitimnim pravicam in v tem smislu obravnavamo celotno fronto upora kot celoto," je nadaljeval. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je pri tem namignil na Libanon, kjer Izrael kljub premirju z Iranom nadaljuje napade na cilje proiranskega gibanja Hezbolah.

Zatrdil je tudi, je iransko ljudstvo zmagovalec v vojni. Obljubil je, da Iran napadalcev "ne bo pustil nekaznovanih" in da bo zahteval odškodnino za vso povzročeno škodo in žrtve.

Napovedal je tudi "novo fazo" upravljanja Hormuške ožine, skozi katero poteka približno petina vse svetovne trgovine z nafto. Podrobnosti ni pojasnil.

Proiranske protestnike pa je pozval, naj gredo na ulice. Kot je dejal, bodo namreč njihovi glasovi na trgih vplivali na izid pogajanj z ZDA po sklenitvi dogovora o dvotedenski prekinitvi ognja.

V sporočilu, ki ga po iranskih državnih medijih povzemajo tuje tiskovne agencije, je Hamenej še pozval arabske sosede, naj "ohranijo pravilno stališče" in se distancirajo od zahodnih sil.

Hamenej se sicer še ni pojavil v javnosti, odkar je po smrti svojega očeta postal iranski vrhovni voditelj.

Benjamin Netanjahu je sporočil, da je izraelskim uradnikom naročil, naj čim prej začnejo pogajanja z Libanonom. "Glede na ponavljajoče se prošnje Libanona za začetek neposrednih pogajanj, sem včeraj kabinetu naročil, naj čim prej začne neposredna pogajanja z Libanonom," je najavil Netanjahu.

"Pogajanja bodo osredotočena na razorožitev Hezbolaha in vzpostavitev miroljubnih odnosov med Izraelom in Libanonom. Izrael pozdravlja današnji poziv libanonskega predsednika vlade k demilitarizaciji Bejruta," je še navedeno v izjavi.

Libanonska vlada je namreč varnostnim silam naročila, naj dostop do orožja na območju Bejruta omejijo izključno na državne institucije, kar je po besedah ministra za informiranje Paula Morcosa sprožilo nasprotovanje dveh članov vlade iz vrst Hezbolaha.

Netanjahu je sicer pred tem danes izjavil, da bo izraelska vojska še naprej napadala cilje libanonskega gibanja Hezbolah, kjerkoli bo to potrebno. Ob tem je vztrajal, da dogovor o prekinitvi ognja med ZDA in Iranom ne vključuje Libanona.

Neimenovan libanonski uradnik je po Netanjahujevi izjavi danes za AFP povedal, da si Libanon želi prekinitev ognja, preden bi začel pogajanja z Izraelom.

Libanon si je v zadnjih 24 urah prizadeval za začasno prekinitev ognja, ki bi ji sledila širša pogajanja z Izraelom, pa je ob sklicevanju na visokega libanonskega uradnika poročala agencija Reuters. Kdaj in kje bi lahko pogajanja potekala, še ni znano. Libanon naj bi sicer želel angažirati ZDA kot posrednika v pogajanjih in od Washingtona pridobiti jamstva, da bo morebiten sporazum tudi uveljavljen.

Po svetu so se medtem danes zvrstile številne obsodbe izraelskih napadov na Libanon, potem ko je bilo v zadnjem obsežnem valu napadov v sredo po podatkih libanonskih oblasti ubitih več kot 300 ljudi, še 1150 je bilo ranjenih, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje.

Dodali so, da skupno število žrtev izraelske agresije na Libanon med vojno na Bližnjem vzhodu, ki sta jo konec februarja z napadi na Iran sprožila Izrael in ZDA, sedaj po zadnjih podatkih znaša 1888 mrtvih in več kot 6000 ranjenih. Libanonsko ministrstvo je ob tem opozorilo, da bi lahko število mrtvih in ranjenih še naraslo, saj po izraelskih napadih še iščejo pogrešane, še vedno pa poteka tudi identifikacija žrtev.

Slišati je bilo tudi opozorila, da izraelski napadi spodkopavajo krhko premirje med ZDA in Iranom.

Po dogovoru, ki sta ga Washington in Teheran ob posredovanju Pakistana dosegla v sredo, oblasti v Izraelu in ZDA namreč vztrajajo, da prekinitev ognja ne velja za Libanon. Iran medtem trdi nasprotno in v napadih vidi grobo kršitev dogovora o prekinitvi ognja.

Ob obisku generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja v Washingtonu so iz vrst administracije ameriškega predsednika v sredo zvečer znova priletele ostre kritike zavezništva in njegove vloge v vojni na Bližnjem vzhodu.

Po srečanju je Trump na Truth Social zapisal: "Nato ni bil tam, ko smo ga potrebovali, in ga ne bo tam, če ga bomo spet potrebovali. Spomnite se Grenlandije, tistega velikega, slabo vodenega kosa ledu."

Že pred tem je puščice proti zavezništvu usmerila tiskovna predstavnica Bele hiše, ki je dejala, da je bil Nato "postavljen pred preizkus in je na njem padel". Trump je namreč razočaran, češ da so mu članice Nata v vojni z Iranom obrnile hrbet.

Rutte je za CNN dejal, da je bilo srečanje s Trumpom zelo "odkrito" in da "absolutno verjame, da je svet po napadih ZDA in Izraela na Iran varnejši".

Na novinarski konferenci v Washingtonu je nato Rutte danes zagotovil, da bodo zgradili močnejši Nato, katerega članice ne bodo "nezdravo odvisne" od ZDA. "Zgradili bomo močnejši Nato, članice pa bodo hitreje ukrepale, da bodo zagotovile proračun za povečanje svojih vojsk."

Rutte je sicer priznal, da so bili nekateri zavezniki, ko je prišel čas, da se Ameriki v vojni proti Iranu zagotovi logistična in druga podpora, "milo rečeno, nekoliko počasni." Hkrati je pohvalil Evropo, ki po njegovi oceni sedaj nudi izjemno podporo. "Zavezniki skoraj brez izjeme delajo vse, kar zahtevajo ZDA. Slišali so prošnje ZDA in se nanje odzivajo."

Pri tem je poudaril, da so bile zaveznice glede vojne tudi nekoliko presenečene. "Da bi ohranil element presenečenja (...), se je predsednik Trump odločil, da zaveznic ne bo obvestil vnaprej. A kar vidim, ko danes pogledam po Evropi, je, da zaveznice zagotavljajo ogromno podporo," je dodal.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včerajšnje napade na Libanon označil za "največji udarec" Hezbolahu od začetka vojne in dejal, da bo Izrael nadaljeval boj proti Iranu, če bo "to potrebno".

Medtem je Iran zagrozil, da bo sprožil "odziv, ki bo povzročil obžalovanje", če se napadi v Libanonu ne bodo takoj ustavili. Namestnik iranskega zunanjega ministra Said Hatibzade je v pogovoru za BBC izpostavil, da so bili izraelski napadi huda kršitev premirja, zato so ZDA sinoči poslale jasno sporočilo, da "ne morete zahtevati premirja, sprejeti pogoje in območja, za katere velja premirje in vključiti Libanon, nato pa vaš zaveznik preprosto začne pokol". Poudaril je, da se morajo ZDA odločiti, ali si želijo vojno ali mir, "ne morejo pa imeti obojega hkrati".

Hatibzade je dodal, da izraelski napadi predstavljajo "nekakšno vrsto genocida", medtem ko Izrael vztraja, da napada Hezbolah in ne civilno prebivalstvo.

Izraelska vojska je včeraj okoli 14. ure izvedla silovit napad, ki je trajal okoli 10 minut, zahteval pa 254 smrtnih žrtev. Izvedli so več kot 100 zračnih napadov, pri tem pa zadeli stanovanjska območja. Predsednik Libanona Joseph Aoun je napade opisal kot "masaker".

Donald Trump je medtem Iran opozoril, da bodo ameriške sile ostale nameščene v bližini Irana, dokler ne bo v celoti izpolnjen "dejanski dogovor".

"Vse ameriške ladje, letala in vojaško osebje, skupaj z dodatnim strelivom, orožjem in vsem drugim, kar je primerno in potrebno za smrtonosno preganjanje in uničenje že tako ali tako močno oslabljenega sovražnika, bodo ostali na mestu v Iranu in okoli njega, dokler ne bo v celoti izpolnjen doseženi DEJANSKI DOGOVOR," je zapisal Trump.

V primeru nespoštovanja tega dogovora je Iranu zagrozil z napadi, ki bodo "večji, boljši in silovitejši" kot kateri koli doslej. Ob tem je sicer ocenil, da je ta scenarij "zelo malo verjeten". "Že davno je bilo dogovorjeno, in kljub vsem lažnim trditvam o nasprotnem – BREZ JEDRSKEGA OROŽJA in Hormuška ožina BO ODPRTA IN VARNA," je poudaril.

Dodal je še, da se "velika ameriška vojska" veseli svojega naslednjega osvajalskega pohoda. "AMERIKA SE JE VRNILA!"

V soboto se bo sicer ameriški podpredsednik J. D. Vance udeležil pogajanj z Iranom v Islamabadu v Pakistanu, kjer bodo iskali načrt za prekinitev spopadov.

Glavna točka pogovorov bo ravno ladijski promet v Hormuški ožini, pomorski poti v Perzijskem zalivu, ki je ključnega pomena za svetovno oskrbo z nafto in plinom.

Hormuška ožina je bila včeraj znova odprta, pozno popoldne pa so iranski državni mediji poročali, da se zapira zaradi izraelskih napadov na iranske zaveznike v Libanonu.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na svoji tiskovni konferenci novinarjem povedala, da so vsa poročila, ki kažejo, da je ožina zaprta, lažna, in dejala, da je prišlo do "povečanja" števila ladij, ki so uspešno preplule ožino.

Leavittova je še dodala, da se Trump zaveda teh "nesprejemljivih" lažnih poročil in da je od ameriških uradnikov prejel zagotovilo, da je prehod dejansko odprt.

Medtem je komercialni ladijski prevoznik SSY za BBC Verify potrdil, da so ladje v Perzijskem zalivu prejele sporočilo IRGC, v katerem piše: "Hormuška ožina ostaja zaprta in za prehod skozi to pot je potrebno dovoljenje Revolucionarne garde. Vsaka ladja, ki bo poskušala vstopiti v morje brez dovoljenja, bo tarča napadov in uničena."

EU najostreje obsoja nedavne izraelske napade na Libanon, je dejal tiskovni predstavnik komisije Anouar El Anouni, ki je opozoril na številne civilne žrtve in uničenje civilne infrastrukture.

"Takšna dejanja predstavljajo zelo resno eskalacijo in nesprejemljivo grožnjo za civilno prebivalstvo in regionalno stabilnost," je poudaril. Ponovil je potrebo po polnem spoštovanju mednarodnega prava in humanitarnega prava, ki zahtevata zaščito civilistov.

Ob dnevu žalovanja, ki so ga danes razglasili v Libanonu, je v imenu EU izrazil solidarnost z libanonskim ljudstvom.

Poudaril je, da si EU prizadeva za deeskalacijo in trajno prekinitev sovražnosti ter podpira libanonska prizadevanja za razorožitev proiranskega gibanja Hezbolah.

"Naša zavezanost Libanonu ostaja neomajna in stojimo ob strani Libanonu in libanonskemu ljudstvu," je zatrdil.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je pred tem na družbenem omrežju X prav tako opozorila na številne žrtve v Libanonu in opozorila, da pravica Izraela do obrambe ne upravičuje tako obsežnega uničenja.

"Izraelska dejanja močno obremenjujejo premirje med ZDA in Iranom," je sporočila in dodala, da bi moral dogovor o prekinitvi ognja vključevati tudi Libanon.

Izrael je konec februarja skupaj z ZDA sprožil napade na Iran, zaradi vojne pa so tamkajšnje oblasti uvedle izredne razmere, kar je pomenilo zaprtje šol, prekinitev številnih delovnih procesov in postopkov, vključno z obravnavami na sodiščih, poročajo izraelski mediji in agencija Reuters.

Washington in Teheran sta nato v noči na sredo dosegla dogovor o dvotedenski prekinitvi ognja, v Izraelu pa so odpravili izredne razmere in z njimi povezane omejitve, potem ko do srede zvečer ni bilo nobenih opozoril o iranskih napadih.

To pomeni, da se lahko nadaljuje tudi sojenje premierju Netanjahuju. "S preklicem izrednega stanja in ponovnim zagonom sodnega sistema se bodo obravnave nadaljevale kot običajno," je sporočilo izraelsko sodišče. Obravnava naj bi potekala v nedeljo.

Proti Netanjahuju že več let tečejo trije ločeni postopki zaradi suma korupcije, podkupovanja, goljufije in zlorabe položaja. Skupaj z ženo Saro naj bi od več milijarderjev v zameno za politične usluge prejela več kot 260.000 dolarjev luksuznega blaga, kot je nakit, cigare in šampanjec. S sklepanjem dogovorov naj bi si zagotovil tudi pozitivno poročanje o sebi v izraelskih medijih.

Premier je že večkrat zanikal kakršno koli kršitev in zahteval preložitve sojenj, njegovi podporniki pa so postopke označili kot politično motivirane.

Netanjahu je od začetka trenutnega mandata na čelu vlade, ki traja od leta 2022, predlagal daljnosežne sodne reforme, s katerimi je skušal oslabiti sodstvo. Predlog je sprožil ostro nasprotovanje dela izraelske javnosti. Obsežni protesti so sicer leta 2023 potihnili po začetku ofenzive v Gazi, vendar so obtožbe kljub temu omajale Netanjahujev ugled, v primeru obsodbe pa bi ga lahko čakala tudi zaporna kazen. Izrael medtem jeseni čakajo redne parlamentarne volitve.