Iranci: Po več dni ne spimo, zdravil ni. Trump: Še niti začeli nismo

Na drugi strani Iran napoveduje povračilne ukrepe. Med tarčami naj bi bili tudi objekti v regiji, vključno z ameriškimi industrijskimi obrati v Združenih arabskih emiratih in orožarskim objektom v Izraelu. 

Iranska revolucionarna garda tudi trdi, da je nad osrednjim Iranom sestrelila drugo ameriško lovsko letalo F-35. Po navedbah državnih medijev naj bi bilo letalo popolnoma uničeno, o pilotu pa zaradi silovite eksplozije ni informacij.

Ameriške sile se na najnovejše trditve še niso odzvale, je pa že prej pa so zavrnile podobne navedbe o sestrelitvi ameriškega letala.

Hkrati se stopnjujejo posledice tudi zunaj neposrednega območja konflikta. Pakistan se sooča z energetsko krizo, ki jo je sprožil prav konflikt med ZDA, Izraelom in Iranom.

Država je imela na začetku leta presežek utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), saj je povpraševanje v zadnjih letih padalo – z 8,2 milijona ton leta 2021 na 6,1 milijona ton do konca leta 2025. Razlog so bili predvsem cenejši sončni paneli in zmanjšana industrijska aktivnost. Ker pa Pakistan skoraj ves plin uvaža iz Katarja in Združenih arabskih emiratov ter nima strateških rezerv, se je situacija iz presežka v pomanjkanje 

V ozadju konflikta pa potekajo tudi pogovori med Iranom in Omanom o skupnem upravljanju Hormuške ožine – ene najpomembnejših energetskih poti na svetu.

Skozi to morsko povezavo v mirnem času poteka približno petina svetovne trgovine z nafto in plinom. Od začetka vojne 28. februarja Iran večini ladij preprečuje prehod, izjeme pa veljajo le za države, ki so z njim sklenile posebne dogovore.

Podrobnosti morebitnega dogovora med Iranom in Omanom za zdaj niso znane, prav tako ni jasno, ali bi bil sprejemljiv za druge države v regiji, ki so od izvoza energentov odvisne. 

Medtem so Filipini dosegli dogovor z Iranom, da bodo njihove ladje imele varen prehod skozi Hormuško ožino. Država je želela pridobiti status "ne-neprijateljske države", da bi si zagotovila dobavo nafte.

Po besedah filipinske zunanje ministrice Therese Lazaro so bili pogovori uspešni, Iran pa je zagotovil, da bodo filipinske ladje, energenti in pomorščaki imeli "varen, nemoten in hiter prehod".

Medtem ko se svet ukvarja z geopolitiko, se življenje v Iranu spreminja iz dneva v dan, pa poroča Guardian.

Setareh, mlada ženska iz Teherana, je za njih opisala trenutek, ko je vojna postala realnost - ki zdaj traja že več kot mesec dni. 

"Rekla sem sodelavcem: mislim, da je bomba. Vsi smo zbežali na streho. Videli smo dim, a nismo vedeli, kaj je zadelo," pripoveduje.

Sledila sta panika in kaos. Podjetje je še isti dan zaprlo vrata, zaposleni so ostali brez dela.

Od takrat ne spi več. "Ne spimo po več dni. Jemljem močna zdravila, da sploh lahko zaspim. Strah je tako velik, da čutim posledice na telesu," pravi. Takšnih zgodb je na milijone.

Gospodarstvo na robu, ljudje brez rezerv. Iran je bil že pred vojno v globoki gospodarski krizi. Cene hrane so se v zadnjem letu zvišale za približno 60 odstotkov, številni prebivalci pa niso imeli prihrankov, ki bi jih lahko uporabili v kriznih časih. "Ne moremo si privoščiti niti osnovne hrane," pravi Setareh. "Tudi tisti, za katere sem mislila, da imajo denar, ga nimajo več."

Posebno skrb vzbujajo bolnišnice. Osebje opozarja, da se že pojavljajo prve težave z dobavo zdravil. "Če se bo infrastruktura še naprej uničevala in zdravil ne bo mogoče uvažati, bomo v zelo resnih težavah," piše Guardian. Opisujejo prizore po bombardiranjih – neprepoznavna telesa, hude poškodbe, smrt noseče ženske, ki je bila tik pred porodom.

Vsakršno javno izražanje nestrinjanja v Iranu ostaja izjemno nevarno. Režim je na ulice poslal varnostne sile, poročila govorijo o aretacijah, mučenju in usmrtitvah. Nekdanji politični zapornik opisuje življenje v strahu. V stanovanju ima zalogo antibiotikov in zdravil proti bolečinam, saj pričakuje nove izbruhe nasilja. "Ko enkrat vidiš, kako hitro lahko umreš, življenje izgubi vrednost," pravi.