V včerajšnjem napadu na oporišče v Savdski Arabiji je Iran uporabil vsaj eno raketo in več dronov, sta ob sklicevanju na neimenovane vire poročala The New York Times in The Wall Street Journal. Ranjeni vojaki so bili v času napada v enem od poslopij v oporišču. Poškodovanih naj bi bilo tudi več vojaških letal.
Ameriško centralno poveljstvo je pred tem sporočilo, da je bilo v vojni proti Iranu doslej ranjenih več kot 300 ameriških vojakov. Večina poškodb naj bi bilo lažjih, 273 vojakov pa se je že vrnilo na delo, je navedla ameriška vojska. Po najnovejših podatkih je v vojni umrlo 13 vojakov, od tega sedem v Zalivu in šest v Iraku.
Iran je poleg Savdske Arabije ponoči nadaljeval napade tudi na druge zalivske države. V Združenih arabskih emiratih so ostanki prestrežene rakete povzročili požar v industrijski coni, kjer je bilo ranjenih pet indijskih državljanov. O izstrelkih poročajo še iz Bahrajna, Kuvajta in Omana, kjer je bil v enem od pristanišč prav tako ranjen tuj delavec.
Tarča iranskih napadov je bil tudi Izrael, kjer je bil v Tel Avivu po navedbah tamkajšnjih oblasti ubita ena oseba, še dve pa ranjeni. Na jug države so medtem prileteli tako izstrelki iz Irana kot Libanona, od koder jih proti Izraelu izstreljuje šiitsko gibanje Hezbolah.
Izraelska vojska zaznala raketo, izstreljeno iz Jemna
Izraelska vojska je danes zaznala tudi raketo, ki je bila nad ozemlje države izstreljena iz Jemna, pri čemer naj bi se to zgodilo prvič od začetka vojna na Bližnjem vzhodu 28. februarja.
Izjava izraelske vojske navaja, da so njene sile "prepoznale izstrelitev rakete iz Jemna proti izraelskemu ozemlju". "Sistemi zračne obrambe so se aktivirali, da bi prestregli grožnjo," so dodali.
Jemenski uporniški hutijevci so pred tem včeraj posvarili, da bi se lahko pridružili spopadom, če se bodo ameriško-izraelski napadi na njihovega zaveznika Iran nadaljevali ali če se bo konfliktu pridružilo še več držav. "Zatrjujemo, da so naši prsti na sprožilcu za neposredno vojaško posredovanje," je v izjavi sporočila skupina. Danes pa so v izjavi na družbenem omrežju X potrdili, da so izvedli napad na Izrael. Skupina, ki nadzoruje velik del severa Jemna, je navedla, da je rakete izstrelila proti izraelskim vojaškim tarčam.
Hutijevci so med vojno med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas napadali ladje v Rdečem morju, v zadnji vojni pa doslej niso posredovali. Skupina je z Iranom povezana v tako imenovani Osi odpora, v kateri so še libanonski Hezbolah, palestinski Hamas in proiranske oborožene skupine v Iraku.
'Iran mora odpreti Trumpovsko ožino'
Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj vztrajal, da pogovori za končanje konflikta potekajo in zelo dobro napredujejo. Iran sicer tega doslej še ni potrdil.
Pogovorov ni potrdil niti Trumpov odposlanec Steve Witkoff, ki je včeraj na istem dogodku v čast savdskega suverenega investicijskega sklada v Miamiju dejal, "da verjame, da bo Iran začel pogovore z ZDA še ta teden".
Trump je prisotnim poslovnežem povedal, da mora Iran odpreti 'Trumpovsko' ožino, nakar se je popravil in dejal, da je mislil na Hormuško ožino.
Iranska blokada Hormuške ožine, skozi katero gre 20 odstotkov svetovne nafte, povzroča gospodarske težave po vsem svetu.
"Mislim, da boste videli gospodarsko raketo, ko ne bo več tega temnega oblaka," je predsednik ZDA napovedal gospodarsko okrevanje po vojni. Trump, ki se je nazadnje še v sredo hvalil z izjemno rastjo borznih indeksov, je menil, da borzni padci niti niso tako veliki, za cene nafte pa je dejal, da je menil, da bodo še višje, kot so sedaj.
Konec vojne bo prinesel tudi normalizacijo odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo, je prepričan Trump, ki je na novinarsko vprašanj o tem, kaj si želi, da bi bila njegova dediščina, odgovoril – mirovnik. "Res verjamem, da sem mirovnik. Morda se sedaj ne zdi tako, ampak mislim, da sem mirovnik," je po poročanju televizije MS NOW izjavil Trump.
ZDA v prihodnje morda ne bodo pomagale Natu
Trump je bil medtem na investicijskem forumu v Miamiju znova kritičen do članic zveze Nato, ker ne želijo napotiti svojih vojaških sil za pomoč pri varovanju Hormuške ožine.
"Ni jih bilo tam. Več sto milijard dolarjev na leto zapravimo za Nato, da jih varujemo, in vedno bi jim bili pripravljeni pomagati, zdaj pa, glede na njihova dejanja, nam tega ni več treba, mar ne?" je dejal.
"Zakaj bi jim pomagali, če oni ne pomagajo nam? Niso nam pomagali," je dodal.
Od začetka ameriških in iranskih napadov na Iran je Trump že večkrat izrazil nezadovoljstvo nad pomanjkanjem podpore zahodnih zaveznikov in njihovo nepripravljenostjo, da bi prispevali sile za ponovno odprtje Hormuške ožine.
Prejšnji teden je druge članica Nata označil za strahopetce, za severnoatlantsko zavezništvo pa je dejal, da je brez ZDA le "papirnati tiger". V četrtek je na omrežju Truth Social zapisal, da ZDA od Nata ne potrebujejo ničesar.
Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Japonska so sicer v nedavni izjavi izrazile pripravljenost "prispevati k ustreznim prizadevanjem za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino". Vendar pa se s tem formalno niso zavezale pridružitvi katerikoli misiji na območju.
'Naslednja je Kuba'
Predsednik ZDA je hkrati pohvalil tudi uspehe ameriških vojaških operacij v Iranu in Venezueli, ter napovedal, da je "naslednja Kuba". Čeprav ni točno navedel, kakšne načrte ima s to državo, je v preteklosti že večkrat poudaril, da verjame, da je vlada v Havani, ki se sooča s hudo gospodarsko krizo, na robu propada. Njegova administracija je v zadnjih tednih začela pogajanja z nekaterimi kubanskimi voditelji, medtem ko je Trump sam namignil, da ameriška 'akcija' ni izključena.
V ZDA danes protesti proti Trumpovi politiki
V ZDA bo danes sicer potekalo več kot 3000 shodov pod geslom Ne kraljem (No Kings), na katerih bodo udeleženci izrazili nasprotovanje politiki predsednika Trumpa. Kampanja, ki se je začela junija lani, združuje več tisoč organizacij in milijone ljudi. Shodi bodo potekali tudi v Evropi, Kanadi, Avstraliji in drugod po svetu.
Dogodke organizirajo lokalna društva in različne organizacije, aktivistične skupine in posamezniki, ki lahko na spletni strani No Kings prijavijo shod ali najdejo najbližji dogodek, če želijo izraziti nasprotovanje politiki Trumpove vlade.
V ZDA bodo protesti potekali od vzhodne do zahodne obale, na Havajih in na Aljaski. Eden osrednjih shodov bo v Minnesoti, ki se je letos znašla v ospredju obračunov med Trumpovo vlado in tistimi, ki ji očitajo sporno in avtoritarno delovanje.
Oblasti in prebivalci v tej zvezni državi so se v začetku leta uprli agresiji agentov zvezne Službe za priseljevanje in carine (Ice), ki so v Minneapolisu ubili dva protestnika, kar je dodatno okrepilo napetosti.
Kampanja No Kings se je sicer začela sredi junija lani, ko je Trump ob svojem 79. rojstnem dnevu v Washingtonu organiziral vojaško parado, s katero so obeležili tudi 250 let od ustanovitve ameriške vojske. Takrat se je na več kot 2100 protestih po vsej državi skupno zbralo več kot pet milijonov ljudi.
Demonstracije so nato ponovili oktobra, ko se je več kot sedem milijonov Američanov udeležilo več kot 2700 dogodkov v vseh 50 zveznih državah – to je bil "vseameriški upor, ki je bil 14-krat večji od obeh Trumpovih inavguracij skupaj", so navedli organizatorji. Dodajajo, da je današnja mobilizacija "naslednji korak", pri čemer pričakujejo "enega največjih enodnevnih nenasilnih protestov v celotni zgodovini ZDA".
Ohlapno povezana kampanja No Kings sicer nima vodje, temveč jo sestavljajo posamezniki, različne civilnodružbene organizacije in aktivistične skupine.
"Zamaskirana tajna policija, ki ustrahuje naše skupnosti. Nezakonita, katastrofalna vojna, ki nas ogroža in zvišuje naše stroške. Napadi na našo svobodo govora, naše državljanske pravice, našo volilno pravico. Stroški, ki družine potiskajo na rob preživetja. Trump želi vladati kot tiran. Misli, da je njegova oblast absolutna, vendar v Ameriki nimamo kraljev, in ne bomo se vdali kaosu, korupciji in krutosti," je navedeno na njihovi spletni strani.
Organizatorji ob tem pozivajo k miroljubnim protestom. "Od vseh udeležencev pričakujemo, da si bodo prizadevali za umirjanje morebitnih sporov s tistimi, ki se ne strinjajo z našimi vrednotami, ter da se bodo vedli v skladu z zakonom. Na dogodke ni dovoljeno prinesti nobenega orožja, niti tistega, ki je zakonsko dovoljeno," so dodali.
