Iranski predsednik: Ameriška blokada je obsojena na propad

"Vsak poskus uvedbe pomorske blokade ali omejitev je v nasprotju z mednarodnim pravom /.../ in je obsojen na propad," je v izjavi danes dejal Masud Pezeškian. Dodal je, da takšni ukrepi "ne le, da ne bodo okrepili regionalne varnosti, temveč so dejansko vir napetosti in motenj trajne stabilnosti v Perzijskem zalivu".

Pezeškian, ki je govoril ob državnem dnevu Perzijskega zaliva, je še poudaril, da je Hormuška ožina simbol suverenosti države ter da ima za Iran ključni strateški in nacionalni pomen.

Pozneje je iranski predsednik na družbenem omrežju X zapisal, da je ameriška pomorska blokada iranskih pristanišč dejansko "razširitev vojaških operacij" Washingtona, kljub veljavnemu premirju.

"Svet je priča iranski strpnosti in pripravljenosti na spravo. Kar se dogaja pod pretvezo pomorske blokade, je nadaljevanje vojaških operacij proti narodu, ki plačuje ceno za svoj odpor in neodvisnost. Nadaljevanje tega zatiralnega pristopa je nesprejemljivo," je zapisal Pezeškian.

ZDA so 13. aprila, nekaj dni po dogovoru z Iranom o začasni prekinitvi ognja, uvedle pomorsko blokado iranskih pristanišč. Iran medtem še vedno zelo omejuje plovbo v Hormuški ožini, skozi katero sicer potuje petina svetovne oskrbe z nafto. Zaradi tega so cene nafte močno narasle.

Nato pa so ameriške sile 13. aprila, nekaj dni po dogovoru z Iranom o začasni prekinitvi ognja, uvedle pomorsko blokado iranskih pristanišč, da bi Teheranu preprečile prodajo nafte.

Washington medtem po poročanju ameriških medijev načrtuje dolgotrajno pomorsko blokado Irana. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi namreč sodelavcem naročil, da se pripravijo na večmesečno podaljšanje blokade, pri čemer je ocenil, da to prinaša manj tveganj kot nadaljnje vojaške operacije proti Teheranu ali umik iz vojne.

Vojaški svetovalec iranskega vrhovnega voditelja Modžtabe Hameneja je včeraj opozoril, da Iran ne bo trpel ameriške pomorske blokade. Če se bo ta nadaljevala, se bo Iran odzval, pa je za državno televizijo zatrdil nekdanji vrhovni poveljnik iranske revolucionarne garde Mohsen Rezaei.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf je medtem včeraj dejal, da je cilj ameriške pomorske blokade ustvariti razkol v Iranu. Trumpa je obtožil, da želi z gospodarskim pritiskom in notranjimi razdori Iran prisiliti k podreditvi. Ob tem je pozval k ohranitvi enotnosti.

Medtem ko je libanonski predsednik Joseph Aoun danes mednarodno skupnost pozval, naj s pritiski na Izrael doseže, da ne bo več kršil prekinitve ognja ter napadal civiliste in zdravstveno osebje, iz Libanona poročajo o novih žrtvah med civilisti. Ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bilo v izraelskih napadih ubitih 15 ljudi.

Aoun je obtožil Izrael, da na jugu Libanona še naprej krši prekinitev ognja, ruši stanovanjska in verska poslopja, "medtem ko vsakodnevno narašča število mrtvih in ranjenih".

"Na Izrael je treba izvajati pritisk, da bo spoštoval mednarodno pravo in konvencije ter prenehal napadati civiliste, reševalce, civilno zaščito ter humanitarne in zdravstvene organizacije," je libanonski predsednik dodal v izjavi, medtem ko se krhka prekinitev ognja med Izraelom in proiranskim gibanjem Hezbolah bliža dvema tednoma.

Libanonsko ministrstvo za zdravje je kmalu zatem sporočilo, da je bilo v izraelskih zračnih napadih na jugu Libanona po prvih podatkih danes ubitih najmanj devet ljudi, med njimi dva otroka in pet žensk. Ranjenih je bilo 23 ljudi, med njimi osem otrok in sedem žensk.

Pozneje danes je ministrstvo sporočilo, da je v novem izraelskemu napadu na vas Zebdine umrlo še šest ljudi. S tem se je število mrtvih skupaj z napadi na jugu države povečalo na najmanj 15.

Libanonska tiskovna agencija NNA je poročala, da je izraelski dron napadel skupino ljudi v Zebdinu, ki so se zbirali v bližini vaškega pokopališča.

Izraelska vojska je pred tem danes pred novimi napadi pozvala k evakuaciji prebivalcev osmih vasi na jugu Libanona.

V konfliktu med libanonskim šiitskim Hezbolahom in Izraelom velja prekinitev ognja, ki jo je ameriški predsednik Trump minuli četrtek oznanil po drugem krogu pogajanj libanonskih in izraelskih predstavnikov v Washingtonu. Sprva desetdnevno prekinitev ognja, ki je začela veljati 17. aprila, so podaljšali še za tri tedne.

Od vnovičnih napadov Izraela na Libanon 2. marca je bilo v Libanonu ubitih okoli 2300 ljudi, med njimi tudi civilisti, zdravstveno osebje in novinarji. Razseljenih je več kot 1,2 milijona prebivalcev, Izrael pa širi operacije in ozemlje pod svojim nadzorom.

Libanon v napadih ne sodeluje, kljub temu pa se z Izraelom pogaja o prekinitvah ognja. Hezbolah, ki je z napadi na Izrael v odgovor na izraelsko-ameriške napade na Iran sprožil izraelske napade, pa zavrača pogajanja z izraelskimi oblastmi.

Izrael bo morda kmalu moral znova ukrepati proti Iranu, da bi zagotovil, da islamska republika ne postane spet grožnja Izraelu, pa je danes sporočil izraelski obrambni minister Izrael Kac.

"Ameriški predsednik Donald Trump v sodelovanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem vodi prizadevanja za uresničitev ciljev kampanje, da se zagotovi, da Iran v prihodnosti ne bo ponovno postal grožnja za Izrael," je Kac dejal med vojaško slovesnostjo. "Podpiramo ta prizadevanja in zagotavljamo potrebno podporo, vendar obstaja možnost, da bomo morali kmalu ponovno ukrepati, da bi zagotovili uresničitev teh ciljev," je dodal.

ZDA bodo ustanovile mednarodno koalicijo za vnovično vzpostavitev ladijskega prometa v Hormuški ožini, ki je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu v veliki meri zaprta za promet. Poveljniki naj bi medtem po poročanju Axiosa ameriškega predsednika Trumpa danes seznanili z novimi vojaškimi možnostmi v Iranu.

Koalicija imenovana Pobuda za pomorsko svobodo (MFC) bo sprejela ukrepe za zagotovitev varnega prehoda, vključno z zagotavljanjem informacij v realnem času, varnostnih navodil in usklajevanja, da se plovilom omogoči varen prehod skozi to ključno pomorsko pot, je ob sklicevanju na vir pri ameriškem State Departmentu poročal AFP.

Časnik Wall Street Journal je medtem poročal, da bo pobuda skupni projekt State Departmenta in ameriškega centralnega poveljstva (Centcom), ki nadzoruje ameriške vojaške sile na Bližnjem vzhodu. Komponenta s sedežem v Washingtonu, ki jo bo vodil State Department, naj bi služila kot središče diplomatskih dejavnosti, ki bo povezovala partnerje in sektor trgovske pomorske plovbe.

Trump je od začetka vojne na Bližnjem vzhodu večkrat kritiziral zaveznike zaradi nepripravljenosti pri vključitvi v vojno. Hkrati je večkrat pozval države, odvisne od nafte, naj prevzamejo odgovornost za vnovično odprtje Hormuške ožine.

Medtem je portal Axios ob sklicevanju na vire, seznanjene s situacijo, poročal, da bo poveljnik Centcoma Brad Cooper na današnjem brifingu seznanil Trumpa z novimi vojaškimi možnostmi glede Irana. Novi načrti naj bi predvidevali "kratko in ostro" serijo napadov na cilje v Iranu, da bi prekinili zastoj v pogajanjih in pritisnili na Teheran, naj pokaže večjo prožnost glede svojega jedrskega programa.

Ena od možnosti predvideva tudi prevzem nadzora nad delom Hormuške ožine, da bi jo znova odprli za trgovsko plovbo. To bi lahko vključevalo napotitev kopenskih sil. O njih se prav tako razmišlja, da bi zavarovali iranske zaloge obogatenega urana.

Vir je sicer navedel, da Trump trenutno meni, da je pomorska blokada učinkovitejša za pritisk kot bombardiranje, vendar bi lahko razmislil o vojaškem posredovanju, če Iran ne bo popustil.

Portal Bloomberg pa je poročal, da si želijo ZDA proti Iranu uporabiti hipersonično raketo. Centralno poveljstvo naj bi zahtevalo, da se raketa namesti na Bližnji vzhod za morebitno uporabo, saj potrebujejo večji doseg za napad na izstrelitvene rampe balističnih raket v notranjosti Irana.

ZDA so v vojni z Iranom utrpele sramoten poraz, je v pisnem sporočilu, ki so ga danes prebrali na iranski televiziji, dejal iranski vrhovni voditelj ajatola Modžtaba Hamenej. Dejal je, da se odpira novo poglavje za Perzijski zaliv in Hormuško ožino.

"Danes, dva meseca od največje vojaške mobilizacije in agresije svetovnih nasilnežev v regiji ter od sramotnega poraza ZDA v njihovih načrtih, se za Perzijski zaliv in Hormuško ožino odpira novo poglavje," je ob obeležitvi nacionalnega dne Perzijskega zaliva zapisal ajatola Hamenej, ki je bil ranjen v ameriško-izraelskih napadih na Iran in se v javnosti od imenovanja na čelo Islamske republike še ni pojavil.

Zagotovil je, da bo nov način upravljanja s Hormuško ožino prinesel mir, napredek in gospodarske koristi vsem državam v Perzijskem zalivu.

Zbodel je ameriške sile rekoč, da njihova vojaška oporišča v regiji niso sposobna zagotoviti lastne varnosti, "kaj šele, da bi lahko nudila kakršno koli upanje za zaščito svojih zaveznikov".

Visoke cene energentov in gnojil, ki so posledica vojne z Iranom, bi lahko v revščino pahnile 32 milijonov ljudi, je včeraj ob robu razvojnega srečanja G7 v Parizu opozoril vodja razvojnega programa Združenih narodov (UNDP) Alexander De Croo. Po ocenah UNDP je potrebnih okrog šest milijard dolarjev subvencij za pomoč najbolj ranljivim.

Po šestih tednih vojne so pri UNDP na podlagi študije ocenili, da tudi če bi se konflikt med ZDA in Izraelom na eni ter Iranom na drugi strani končal zdaj, bi bilo 32 milijonov ljudi v 160 državah sveta potisnjenih v negotov položaj, je dejal De Croo.

"Potrebna so bila desetletja za izgradnjo stabilnih družb, za razvoj lokalnih gospodarstev, za uničenje tega pa je bilo potrebnih le nekaj tednov vojne," je izpostavil nekdanji belgijski premier.

Zaradi ameriško-izraelskih napadov, ki so se začeli 28. februarja, je Iran praktično onemogočil plutje skozi Hormuško ožino, ki jo v mirnih časih prečka petina svetovnega izvoza nafte, pomembna pa je tudi za izvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz regije. Obenem je islamska republika do aktualne prekinitve ognja napadala ameriške in druge cilje v državah Zaliva, ki so pomemben vir številnih naftnih derivatov in surovin za proizvodnjo gnojil.

Po besedah De Crooja bodo imeli visoki stroški energentov in pomanjkanje gnojil v prihodnjih mesecih ogromen vpliv na ljudi. UNDP pričakuje, da bo imel konflikt velik vpliv zlasti na države podsaharske Afrike, pa tudi na nekatere države v Aziji, kot sta Bangladeš in Kambodža. Močno bodo prizadete tudi otoške države v razvoju.

UNDP ocenjuje, da je za preprečitev širjenja revščine potrebnih za okrog šest milijard dolarjev (okoli pet milijard evrov) subvencij v podporo tistim, ki so zaradi visokih cen hrane in energije najbolj ranljivi. De Croo je dodal, da v okviru Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) že potekajo razprave na to temo.

"Lahko rečete, da je šest milijard dolarjev veliko, toda vojna stane devet milijard dolarjev na teden," je ob tem poudaril De Croo.