Trump še neodločen glede napada na Iran

"Končne odločitve še nismo sprejeli," je na vprašanje o napadu na Iran, s katerim že dolgo grozi, odvrnil Trump. "Nismo ravno zadovoljni z načinom, kako so se pogajali. Ne smejo imeti jedrskega orožja in nismo navdušeni nad načinom, kako se pogajajo," je dodal.

Po njegovih besedah jim iranska stran noče dati tistega, kar ZDA morajo imeti. "Nočemo, da bi imel Iran jedrsko orožje, oni pa ne izgovarjajo teh zlatih besed," je dejal.

Spričo Trumpovih groženj z vojaškim posredovanjem trenutno več držav svojim državljanom odsvetuje potovanja v islamsko republiko, tiste, ki so že tam, pa poziva k odhodu. Združeno kraljestvo je osebje svojega veleposlaništva v Teheranu celo začasno umaknilo iz države.

Nekatere države v luči negotovosti, ki zaradi napetosti med ZDA in Iranom vlada v regiji, odsvetujejo tudi potovanja v Izrael, svojim državljanom, ki so že tam, pa priporočajo povečano previdnost.

Trump Iranu že nekaj časa grozi z napadom, če ta ne bo sklenil jedrskega dogovora z ZDA. V luči tega je Washington v zadnjih tednih okrepil svojo vojaško prisotnost na Bližnjem vzhodu, med drugim je tja napotil največjo letalonosilko na svetu Gerald Ford.

Največji obseg ameriških sil v regiji v zadnjih desetletjih sproža ugibanja o skorajšnjem ameriškem napadu, in to kljub nizu pogovorov, ki sta jih strani opravili ta mesec v Omanu in Švici.

Ameriško veleposlaništvo v Jeruzalemu je danes sporočilo, da nenujnemu osebju in njihovim družinskim članom dovoljuje, da zaradi varnostnih tveganj zapustijo Izrael. Tistim, ki želijo oditi, veleposlaništvo svetuje, da to storijo, dokler so še na voljo leti.

Ameriški časnik New York Times danes poroča, da je veleposlanik ZDA Mike Huckabee osebju veleposlaništva davi poslal elektronsko pošto, v kateri je zapisal, naj tisti, ki želijo oditi, "to storijo DANES". "Osredotočite se na pridobitev sedeža kamorkoli, od koder boste lahko nadaljevali pot v Washington, prioriteta pa naj bo, da hitro zapustite državo," jim je priporočil po pisanju časnika.

Sporočilo veleposlaništva sledi večkratnim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo napadel Iran, če ne sklene jedrskega dogovora. ZDA so v regijo med drugim napotile tudi letalonosilko Gerald Ford, največjo na svetu. Največji obseg ameriških sil na območju v zadnjih desetletjih sproža ugibanja o skorajšnjem napadu ZDA.

Svojim državljanom v Izraelu je danes povečano previdnost svetovala tudi Kitajska, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Kitajskim državljanom v Izraelu svetujemo, naj (...) okrepijo varnostne ukrepe in pripravljenost na izredne razmere ter se izogibajo izhodom, če to ni nujno potrebno," izjavo veleposlaništva Pekinga v Izraelu navaja kitajska državna televizija CCTV.

Že prej je kitajsko zunanje ministrstvo svoje državljane v Iranu pozvalo, naj državo čim prej zapustijo. "Kitajskim državljanom, ki so trenutno v Iranu, svetujemo, naj okrepijo varnostne ukrepe in se čim prej evakuirajo," je ministrstvo navedlo v izjavi na družbenih omrežjih in v isti sapi odsvetovalo vsa potovanja v islamsko republiko.

Po poročanju BBC sta svoje državljane k odhodu iz Irana že pozvali tudi Indija in Kanada.

Trump je 19. februarja dal Iranu 15 dni časa za sklenitev sporazuma. Iranski zunanji minister Abas Aragči je po četrtkovih pogajanjih v Ženevi in pred napovedanimi novimi pogovori z ameriškimi predstavniki prihodnji teden na Dunaju danes dejal, da bi morale ZDA opustiti "pretirane zahteve" za dosego jedrskega dogovora.

Teheran vztraja, da se pogovori osredotočajo izključno na njegov jedrski program, medtem ko ZDA želijo, da Iran omeji tudi svoj raketni program in podporo militantnim skupinam.

Časnik Wall Street Journal je včeraj poročal, da ameriški pogajalci od Irana zahtevajo razgradnjo treh glavnih jedrskih lokacij Fordo, Natanz in Isfahan, ki so bile tarča ameriških zračnih napadov junija lani, in predajo zalog obogatenega urana ZDA.

Vplivna iraška oborožena skupina, ki jo podpira Iran, pa je sredi ameriških groženj in kopičenja vojske svojim borcem naročila, naj se pripravijo na morebitno dolgo vojno v sosednjem Iranu, če bi ZDA sprožile napade.

Kataeb Hezbolah je ZDA opozorila na "ogromne izgube", če bi začele vojno v regiji. Poveljnik te šiitske skupine je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da vidijo Iran kot strateško pomembnega za svoje interese, zato se bo njegova skupina v primeru napadov "zelo verjetno" vmešavala v konflikt.

Ameriški podpredsednik JD Vance pa je glede ugibanj o ameriškem napadu na Iran dejal, da ne verjame, da bi morebitna vojaška akcija potegnila ZDA v dolgotrajno vojno na Bližnjem vzhodu.

V četrtkovem pogovoru za Washington Post je dejal, da ne ve, kako se bo predsednik Trump odločil glede Irana. Možnosti segajo od vojaških napadov, "da bi zagotovili, da Iran ne bo dobil jedrskega orožja", do diplomatske rešitve, je dejal.

Prepričan pa je, da tudi če se Trump odloči za napad na Iran, "ni možnosti, da bomo leta v vojni na Bližnjem vzhodu brez konca na vidiku".

Pri tem je kot primer "zelo jasno opredeljenih" ukrepov omenil lanske omejene ameriške napade na iranske jedrske objekte in vojaško operacijo v Venezueli v začetku tega leta, s katero so odstavili predsednika Nicolasa Madura.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je dan po pogajanjih v Ženevi in pred napovedanimi novimi pogovori z ameriškimi predstavniki prihodnji teden na sedežu Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju danes dejal, da bi morale ZDA opustiti "pretirane zahteve" za dosego jedrskega dogovora.

Aragči je v telefonskem pogovoru z egiptovskim kolegom Badrom Abdelatijem dejal, da je "uspeh (diplomatske možnosti) odvisen od resnosti in realizma druge strani, pa tudi od izogibanja kakršnim koli napačnim presojam in pretiranim zahtevam", je sporočilo iransko zunanje ministrstvo.

S tem je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP omilil optimizem glede napredka, ki je bil izražen po včerajšnjih pogovorih med iranskimi in ameriškimi predstavniki v Ženevi, ki so jih nekateri videli kot zadnji poskus preprečitve vojne.

Aragči tudi ni pojasnil, na katere zahteve se njegove izjave nanašajo, vendar je Washington že večkrat opozoril na iranski program balističnih raket in iransko zmogljivost bogatenja urana označil za rdečo črto, še navaja AFP.

Da je bil na pogovorih med delegacijama Irana in ZDA dosežen napredek, je sinoči zatrdil omanski zunanji minister Badr al Busaidi, čigar država posreduje v pogovorih. Da so na srečanju dosegli napredek, je včeraj za iransko državno televizijo sicer zatrdil tudi Aragči sam. "Dosegli smo zelo dober napredek in se zelo resno lotili elementov sporazuma, tako na jedrskem področju kot na področju sankcij," je dejal.

ZDA si želijo v pogovorih z Iranom doseči dogovor o jedrskem in raketnem programu. Zahodne države na čelu z ZDA namreč že dolgo trdijo, da si islamska republika prizadeva pridobiti jedrsko orožje, kar Teheran zanika in vztraja, da ima pravico uporabljati in razvijati jedrsko tehnologijo v civilne namene.

Predstavniki Washingtona in Teherana so po večtedenskem stopnjevanju napetosti jedrska pogajanja začeli ta mesec, najprej v Maskatu, nato pa so se že prejšnji teden sestali v Ženevi.

Pogovori sledijo grožnjam ameriškega predsednika z vojaškim posredovanjem v Iranu, če ta ne bo sklenil dogovora z ZDA. Nedavno je Irancem celo dal deset do 15 dni časa za sklenitev dogovora, ki se bo iztekel v začetku marca.

Tudi visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je danes opozoril na nevarnost regionalne eskalacije zaradi stopnjevanja napetosti med Iranom in ZDA ter groženj z morebitnim ameriškim napadom na Iran. Prav tako je posvaril pred normalizacijo uporabe sile za reševanje sporov v mednarodni skupnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Zelo sem zaskrbljen zaradi možnosti regionalne vojaške eskalacije in njenega vpliva na civiliste. Upam, da bo prevladal glas razuma," je na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice, na katerem je poročal o stanju človekovih pravic po svetu, povedal Türk.

Ob tem je opozoril na normalizacijo uporabe sile za reševanje sporov v mednarodni skupnosti. "Ne smemo se vrniti k nasilju kot organizacijskemu načelu. Svet ne sme mirno gledati, kako se pred našimi očmi ruši gradbeni kamen mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic," je dejal. Spomnil je, da se je število oboroženih konfliktov od leta 2010 skoraj podvojilo, in sicer na okoli 60. "Svet resnično postaja vse bolj nevaren," je dodal.

Zunanje ministrstvo v Londonu je danes sporočilo, da v luči trenutnih varnostnih razmer iz Irana začasno umika osebje tamkajšnjega britanskega veleposlaništva. Tudi del osebja britanskega veleposlaništva v Tel Avivu so začasno premestili drugam. Ukrepi sledijo večkratnim grožnjam predsednika ZDA Donalda Trumpa z napadom na Iran.

"Spričo trenutnih varnostnih razmer smo sprejeli previdnostni ukrep in začasno umaknili britansko osebje iz Irana," je sporočilo ministrstvo in dodalo, da bo veleposlaništvo v Teheranu, ki so ga sicer zaprli sredi januarja, še naprej delovalo na daljavo.

Obenem je sporočilo tudi, da so se zaradi napetosti v regiji odločili za začasno premestitev dela osebja britanskega veleposlaništva v Tel Avivu in njihovih družin na drugo lokacijo znotraj Izraela. Navedlo je, da gre za previdnostni ukrep in da veleposlaništvo še naprej deluje normalno, poročajo tuje tiskovne agencije.