Islandija se pripravlja na izbruh vulkana, razpoke prerešetale mesta in ceste

Od polnoči do zgodnjega popoldneva je islandski meteorološki urad zaznal približno 900 potresov, ki so prizadeli to otoško državo. Seizmična aktivnost med Sundhnúkurjem in Grindavikom na jugozahodu Islandije se je nadaljevala tudi blizu glavnega mesta Reykjavik. Po poročanju Guardiana je v zadnjih dneh pod polotokom Reykjanes nastal magmatski rov, ki se razteza v morje.

Na Islandiji so sicer zabeležili že več tisoč potresov, vse več pa je tudi opozoril, da bo v nekaj dneh izbruhnil tudi vulkan Fagradalsfjall. Potresna aktivnost se sicer nekoliko umirja, a strokovnjaki še vedno opozarjajo: 15 kilometrov dolga reka magme, ki teče pod polotokom, je še vedno aktivna in ogroža že evakuirano mesto Grindavik.

Prebivalcem tega ribiškega mesta so sicer za kratek čas dovolili vrnitev na domove, da so lahko vzeli najnujnejše potrebščine. A četudi se najtemnejše napovedi ne bodo uresničile, je mesto s skoraj 4000 prebivalci že utrpelo veliko škodo. Potresi so namreč z manjšimi, a tudi precej globokimi razpokami prerešetali njegovo površje. Iz nekaterih med njimi pa se še kar vije dim.

Islandska premierka Katrín Jakobsdóttir pa se medtem trudi pomiriti zaskrbljene prebivalce, ki se bojijo ponovitve scenarija iz leta 2010, ko je izbruhnil islandski vulkan Eyjafjallajokull, oblak pepela pa je takrat za cel teden povzročil kaos v evropski letalski industriji. Premierka je dejala, da je bila petkova evakuacija mesta izvedena z mislijo na varnost prebivalcev. Ob tem je delila sočutje s tistimi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove.

"Pozvati ljudi, naj zapustijo svoje domove, je velika odločitev. Vsi čutimo, kako težka je ta negotovost za njih," je dejala in dodala, da si prizadevajo, da bi lahko ljudje v svojih domovih pobrali najnujnejše potrebščine. "A seveda je naša prednostna naloga vedno varnost ljudi."

Ko se je zavzemala za predlog zakona o zaščiti pomembne infrastrukture na polotoku za zaščito pred grozečimi naravnimi nesrečami, je dejala, da so v zakonu o civilni zaščiti široka pooblastila za ukrepanje po razglasitvi nevarnosti ali izrednih razmer, a da je veliko manj možnosti za preventivne ukrepe v zgodnejših fazah. V predlogu zakona je predlagana tudi dajatev na požarno zavarovana stanovanja za tri leta za kritje stroškov preventivnih del.

Tiskovni predstavnik meteorološkega urada je medtem povedal, da vsi nadzorni sistemi pozorno spremljajo dogajanja in zlasti v bližini Grindavika iščejo morebitne znake nenadnih sprememb. "Ekipa za spremljanje naravnih nevarnosti pri IMO deluje z maksimalno operativo, oddelek za civilno zaščito in obvladovanje izrednih razmer pa usklajuje kratkoročni, začasni dostop do Grindavika 13. novembra," so dodali.

Islandija, ki leži med evrazijsko in severnoameriško tektonsko ploščo, plošči se gibljeta v nasprotnih smereh, je vroča točka za seizmično in vulkansko dejavnost. Čeprav se obseg in intenzivnost dejavnosti zmanjšujeta, je meteorološki urad sporočil, da ocena vulkanske nevarnosti ostaja nespremenjena, v državi pa veljajo izredne razmere.

V zadnjih treh letih so bili na polotoku Reykjanes v bližini vulkana Fagradalsfjall trije izbruhi, zadnji je bil julija 2023. Toda vsi prejšnji izbruhi so se odvili na neposeljenih območjih, ki niso posejana z infrastrukturo. Pred prvim izbruhom leta 2021 je polotok miroval osem stoletij. Se pa popotniki bojijo morebitne ponovitve izbruha aprila pred 13 leti, ko je izbruhnil vulkan Eyjafjallajokull. Takrat je oblak pepela za cel teden povzročil kaos v evropski letalski industriji, odpovedanih je bilo več kot 50.000 letov.