Italija vzpostavila izključno ekonomsko cono v Jadranu, za Slovenijo ni sprememb

Italija je postopek za razglasitev izključne ekonomske cone v Jadranskem morju sprožila leta 2020, potem ko je Hrvaška januarja 2021 vzpostavila svojo izključno ekonomsko cono, pa sta leta 2022 Zagreb in Rim podpisala še sporazum o razmejitvi cone.

Slovenija, ki v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča glede meje s Hrvaško iz leta 2017 pravice do razglasitve lastne izključne gospodarske cone nima, je tedaj na tristranskih srečanjih s Hrvaško in Italijo na delovni ravni o sodelovanju v Jadranu izpostavljala, da razglasitev izključnih gospodarskih con Hrvaške in Italije ne sme v ničemer prejudicirati pravic, ki jih ima Slovenija po mednarodnem in evropskem pravu.

To so danes poudarili tudi na zunanjem ministrstvu in izpostavili, da morajo biti spoštovane pravice in svoboščine, ki jih zagotavlja arbitražna odločba. Hrvaška sicer arbitražne odločbe ne priznava.

Na ministrstvu so ob tem izpostavili, da je Slovenija kot sosednja in pomorska država zainteresirana za vse aktivnosti in vsebine, ki se bodo izvajale v conah. Na pobudo Slovenije so zato leta 2021 vzpostavili trilateralo o sodelovanju na območju Severnega Jadrana, v okviru katere obravnavajo vprašanja ribištva, varnosti, zaščite okolja in povezljivosti, še zlasti sodelovanja severnojadranskih pristanišč. Slovenija je po navedbah ministrstva že predlagala naslednje srečanje na ravni zunanjih ministrov vseh treh držav.

Slovenija je tudi podrobno proučila predlog prostorskega plana za hrvaško izključno ekonomsko cono in decembra lani Zagrebu v okviru čezmejne presoje vplivov na okolje posredovala svoja stališča, dodatna vprašanja in predloge za dopolnitev, so še navedli na MZEZ.

Možnost razglasitve izključne ekonomske cone do 200 navtičnih milj od obale sicer državam daje konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 (UNCLOS). V tej coni država lahko razpolaga in gospodari z živimi in neživimi naravnimi bogastvi voda, na dnu in v podzemlju. Gre torej za izključno pravico do ribolova, črpanja nafte in drugih dejavnosti.

Hrvaško zunanje ministrstvo je v sredo k sporočilu za javnost ob uveljavitvi italijanske izključne ekonomske cone priložilo zemljevid, na katerem je meja s Slovenijo narisana po sredinski črti v Piranskem zalivu, čeprav je arbitražno sodišče veliko večino Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji.

Arbitražno sodišče je določilo tudi 2,5 navtične milje široko območje stika Slovenije z odprtim morjem, t. i. junction, ki sicer de jure ostaja hrvaško teritorialno morje, a tam Hrvaška ne sme ovirati plovbe plovilom, ki iz mednarodnega plujejo v slovensko morje ali obratno, pa tudi sicer ne sme izvajati dejanj, ki bi lahko ovirala to povezavo slovenskega morja z mednarodnimi vodami.

Na MZEZ so pojasnili, da ministrstvo v zvezi s hrvaškimi zemljevidi, ki ne upoštevajo arbitražne razsodbe, redno protestira pri hrvaški strani. Nazadnje so tovrstno protestno noto poslali 8. decembra lani.

Pred Italijo je izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju vzpostavila že Hrvaška. Slovenija ni imela možnosti, da bi to preprečila, je dejal direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na zunanjem ministrstvu Marko Rakovec.

V izključni ekonomski coni ima Slovenija še naprej svobodo plovbe, preletov in polaganja cevovodov, je danes pojasnil. "Ker sta v Jadranu izključni ekonomski coni dveh članic EU, so to ribiške vode EU, tam velja skupna ribolovna politika in v okviru kvot, ki jih ima Slovenija, se tam še vedno lahko opravlja ribolov," je pojasnil.

Po njegovih besedah so izdelali študije in se posvetovali z različnimi strokovnjaki, ministrstvom za infrastrukturo in Luko Koper, ki da so vsi zagotovili, da negativnih posledic za Slovenijo ne bo.

Povedal je še, da se Slovenija z Italijo in Hrvaško stalno usklajuje. Spomnil je, da je bilo vzpostavljeno tristransko sodelovanje Slovenije, Hrvaške in Italije, v okviru katerega se srečujejo zunanji ministri in se tudi dogovarjajo glede skupnega upravljanja tega dela Jadranskega morja. Gre za vrsto interesov, od plovbe, ribolova, zato je tristransko sodelovanje zelo pomembno.

Dejal je še, da si Slovenija prizadeva za naslednje srečanje zunanjih ministrov čim prej.

Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 v 123. členu vsem obalnim državam nalaga, da se usklajujejo. Slovenija te svoje pravice zasleduje. Njeni interesi so, da se zagotavlja predvsem neovirana plovba, da se lahko izvajajo vojaške vaje in zaščita z okoljskega vidika. "Tako da smo vse te naše interese zavarovali," je dejal.

Pojasnil je še, da ta konvencija državam daje možnost razglasitve izključne ekonomske cone do 200 navtičnih milj od obale. "Slovenija z arbitražno razsodbo te pravice ni dobila, zato ker ni imela neposrednega stika z odprtim morjem, ima pa ga še vedno preko območja stika," je dejal Rakovec.

Po njegovih besedah ima Slovenija kljub izključnim ekonomskim conam še vedno stik z odprtim morjem, in sicer preko hrvaške izključne ekonomske cone v Sredozemskem morju.

Italija je postopek za razglasitev izključne ekonomske cone v Jadranskem morju sprožila leta 2020. Potem ko je Hrvaška januarja 2021 vzpostavila svojo izključno ekonomsko cono, pa sta leta 2022 Zagreb in Rim podpisala še sporazum o razmejitvi cone, ki je začel veljati lani.

Hrvaško zunanje ministrstvo je v sredo v sporočilu za javnost ob uveljavitvi italijanske izključne ekonomske cone priložilo zemljevid, na katerem je meja s Slovenijo narisana po sredinski črti v Piranskem zalivu, čeprav je arbitražno sodišče veliko večino Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji.

Rakovec je danes povedal, da je Slovenija zaradi napačno vrisane meje v zemljevidih protestno noto nazadnje poslala 8. decembra. Pojasnil je še, da hrvaška izključna ekonomska cona ne sega do Piranskega zaliva, temveč le do točke T5, kjer je bila stična točka Slovenije z odprtim morjem. "Mi si bomo naprej prizadevali, da Hrvaška pristane na spoštovanje arbitražne razsodbe, vedno, ko bodo napačno vrisani zemljevidi, bomo protestirali," je dejal.

Dodal je, da kar se Slovenije tiče, je z arbitražno razsodbo meja določena na morju popolnoma jasno in po mednarodnem pravu jo morata spoštovati obe državi, pa tudi druge. Ker so v mednarodnem pravu mehanizmi za uresničitev teh odločb omejeni, Slovenija to skuša doseči predvsem z diplomatskim pritiskom. "Bomo pa videli v bodoče, če bodo za to potrebni še kakšni drugi ukrepi," je pristavil.

Slovenski ribiči težav pri svojem delu ne zaznavajo. Pozitivno je, da vstop na območje Jadranskega morja odslej ni več mogoč za večje ribiške ladje iz tretjih držav, je prepričan ribič Matjaž Radin, ki opaža prednosti skupne evropske ribiške politike.

Uvedba italijanske izključne ekonomske cone za slovenske ribiče ne predstavlja bistvenih sprememb, je prepričan Radin.

"Mi lovimo v slovenskih teritorialnih vodah," je dejal in spomnil, da je izključno ekonomsko cono v preteklosti že razglasila Hrvaška.

"Za članice Evropske unije to ne predstavlja bistvenih novosti, za vse namreč veljajo enaka pravila," je povzel.

Največjo novost in prednost nove ekonomske cone po njegovi oceni predstavlja izločitev večjih plovil tretjih držav, ki bi sicer prevzela del ulova na tem delu morja. "To je dobrodošlo," je ocenil.

Pojasnil je, da so ladje, ki so v preteklosti v Jadransko morje prihajale iz neevropskih držav, bistveno večje in imajo pogosto možnost neposredne predelave na krovu. "To ni enako ribolovu, ki se trenutno odvija na Jadranskem morju," je prepričan Radin.

Tudi ribič Zlatko Novogradec je dejal, da nedavna vzpostavitev italijanske izključne ekonomske cone za slovenske ribiče ne pomeni večjih sprememb. "Slovensko ribištvo nima ene ladje, ki bi bila sposobna, da gre v mednarodne vode," je prepričan Novogradec.

Kot je opozoril, pa slovenski ribiči iz leta v leto opažajo upad ulova. Težavo in razlog za zaton slovenskega ribištva po njegovem mnenju predstavljata tudi upokojevanje starejših ribičev in izrazito pomanjkanje mladih, ki bi lahko prevzeli njihovo delo.