Tujina

Sto let po pohodu na Rim prihaja Giorgia, zvezda italijanske skrajne desnice

Rim , 24. 09. 2022 09.40 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Maruša Slana
Komentarji
247

100 let po Mussolinijevem pohodu na Rim se na italijanskih nedeljskih parlamentarnih volitvah sodeč po javnomnenjskih raziskavah zmaga nasmiha desni koaliciji s stranko Bratje Italije na čelu, ki ima svoje korenine v neofašizmu. Naša zahodna soseda bo najverjetneje dobila tudi prvo predsednico vlade – zvezdo italijanske desnice Giorgio Meloni. Ta obljublja nižje davke, zatiranje nezakonitih migracij in vrnitev k tradicionalnim družinskim vrednotam. Če ji bo uspelo prevzeti vajeti države, jo čakajo številni izzivi, vključno z naraščajočimi stroški energije, zadušljivo goro dolgov, grozečo recesijo in vojno v Ukrajini, ob tem pa še vodenje vlade z vse prej kot poslušnima koalicijskima partnerjema.

Bratje Italije so leta 2018 na volitvah zbrali komaj štiri odstotke glasov, štiri leta kasneje pa jim javnomnenjske ankete napovedujejo 25-odstotno podporo in oblikovanje nove, desne italijanske vlade."V Italiji obstaja ideja, da smo poskusili že vse, zato poskusimo zdaj še z njo," je za Reuters dejal Wolfgango Piccoli iz svetovalne družbe za politična tveganja Teneo. 

Odhajajoči italijanski premier Mario Draghi je v očeh mednarodne skupnosti veljal za pomirjajočo osebnost, a ga je julija z oblasti odnesel upor v vladi zaradi nesoglasij v gospodarski politiki. 

Volilna kampanja je potekala v senci vročega poletja z malo zanimanja volivcev za politiko in brez televizijskih razprav med voditelji različnih strank. Desni politični blok je poudarjal stare obljube o znižanju davkov, upokojitvene starosti in zatiranju nezakonitih migracij. Levi pol je medtem obljubil zaščito socialnih ugodnosti za revne, njihovo sporočilo pa je predvsem odmevalo na manj razvitem jugu, ki se je v zadnjih dneh znašel v središču boja za glasove neodločenih volivcev. 

Salvini, Berlusconi in Melonijeva bodo po pričakovanjih vodili prihodnjo italijansko vlado.
Salvini, Berlusconi in Melonijeva bodo po pričakovanjih vodili prihodnjo italijansko vlado. FOTO: AP

Zadnje ankete kažejo, da bo desna koalicija zlahka dobila večino sedežev v dvodomnem parlamentu. Zavezništvo sestavljajo skrajno desni Bratje Italije, Liga pod vodstvom desnega populista Mattea Salvinija in Naprej, Italija nekdanjega premierja in tajkuna Silvia Berlusconija. Položaj premierke se obeta 45-letni Giorgii Meloni. 

Carlo Ciccioli, predsednik stranke v vzhodni italijanski regiji Marke, je za CNBC dejal, da se je priljubljenost stranke razširila na vso Italijo in da je stranka pripravljena na vladanje. "V tem trenutku bomo verjetno največja stranka v državi, kar lahko potrdi le nedeljsko glasovanje in ne ankete. Zakaj mislim, da nam bo uspelo? Ker je naša vodja Giorgia Meloni pripravljena," je povedal. 

Vzpon Bratov Italije

Stranka Bratje Italije (Fratelli d'Italia) je bila ustanovljena leta 2012, svoje korenine pa ima v neofašističnem italijanskem socialnem gibanju 20. stoletja, ki se je pojavilo po smrti diktatorja Benita Mussolinija leta 1945. Stranka, katere ime se nanaša na prve besede italijanske himne, je nastala po odcepitvi nekaterih članov od Berlusconijeve stranke Ljudstvo svobode. 

Od takrat naprej je njena priljubljenost rasla, nazadnje pa je prehitela svojo konkurentko, populistično stranko Ligo. Nagovarjala je predvsem del italijanske javnosti, ki je zaskrbljen zaradi priseljevanja, odnosa države do EU in nestabilnega gospodarstva. Analitiki ocenjujejo, da je stranka pridobila na priljubljenosti tudi zato, ker se ni odločila za sodelovanje v Draghijevi koaliciji. 

V intervjuju za italijanski časopis Corriere della Sera je Melonijeva zatrdila, da v stranki Bratje Italije ni "nostalgičnih fašistov, rasistov ali antisemitov" in da se je za vedno znebila "dvoumnih ljudi" iz svoje stranke. 

Bratje Italije so bili večkrat označeni za neofašistično ali postfašistično stranko, Melonijeva pa zatrjuje, da se je stranka otresla povezav s fašizmom, in pravi, da je italijanska desnica "fašizem že pred desetletji predala zgodovini". Pred dnevi so med drugim suspendirali kandidata stranke, potem ko je prišlo na dan, da je pred leti na družbenih omrežjih hvalil nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja. 

Politika Melonijeve je kljub temu konzervativna, stranka nasprotuje istospolnim porokah, spodbuja tradicionalne družinske vrednote, slogan Melonijeve pa se glasi: "Bog, domovina in družina". Stranka ne nasprotuje več evru, se pa zavzema za reformo EU, s katero bi ta postala manj birokratska in bi imela manj vpliva na notranje politike držav. Podpirajo nižje davke na določene izdelke, s čimer želijo ublažiti krizo vse večjih življenjskih stroškov, z EU pa bi se radi znova pogajali o sredstvih za okrevanje po covidu-19. 

Melonijeva je za razliko od Lige pro-Nato in pro-Ukrajina ter podpira sankcije proti Rusiji. Politiki z leve sredine se bojijo, da bi se odnosi s preostalo Evropo pod vlado Melonijeve spremenili. Po mnenju Enrica Letteja, vodje Demokratske stranke, ima Italija dve možnosti – ali bo v prvi ligi z Brusljem, Nemčijo, Francijo in Španijo, ali pa bo padla v t. i. drugo ligo, v kateri sta 'izobčenki' Poljska in Madžarska. "Mislim, da sledi katastrofa, če bo Italija izbrala drugo ligo." 

Nekateri Melonijevo opisujejo kot nekakšno politično kameleonko, analitiki pa so opazili spremembe v njeni politični drži skozi čas. "Obstaja vprašanje, katera Melonijeva bo vodila vlado: tista, ki je hvalila madžarskega Viktorja Orbana, ali tista, ki je podpirala protirusko držo Maria Draghija. Ali bo suverena političarka, ki je pozivala k izstopu Italije iz evra, ali pomirjajoča voditeljica, ki je med kampanjo zavzela bolj konvencionalno linijo do Evrope? Ali bo populistka, ki bo spodbujala idejo po pomorski blokadi v Sredozemlju, da bi zaustavila nezakonite prihode priseljencev, ali pa bo bolj odgovorna, konservativna političarka, ki bo iskala evropsko rešitev tega problema?" se sprašuje Piccolo. 

Po glasovanju analitiki pričakujejo obdobje nestabilnosti in nekaj pretresov, nenazadnje tudi zato, ker bodo verjetno kmalu prišle v ospredje razlike med koalicijskimi strankami. Po besedah Piccolija bosta Salvini in Berlusconi "naporna koalicijska partnerja", ki bosta stremela k iskanju pozornosti in bosta sledila svojim ciljem. "Politične razlike in osebna rivalstva bodo prišla v ospredje kmalu po glasovanju, kar bo privedlo do turbulenc in spodkopalo učinkovitost nove izvršne oblasti." 

Berlusconi je dolgoletni tesni zaveznik in prijatelj ruskega predsednika Vladimirja Putina. Skupaj sta hodila na smučanje, Berlusconi pa mu je nekoč podaril posteljno pregrinjalo s podobo obeh politikov (na fotografiji spodaj).
Berlusconi je dolgoletni tesni zaveznik in prijatelj ruskega predsednika Vladimirja Putina. Skupaj sta hodila na smučanje, Berlusconi pa mu je nekoč podaril posteljno pregrinjalo s podobo obeh politikov (na fotografiji spodaj). FOTO: AP
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

A kljub prijateljevanju Berlusconija s Putinom in zaskrbljenostjo Bruslja je Stefano Stefanini, nekdanji italijanski veleposlanik pri Natu, povedal, da je bila Italija, kar zadeva zunanjo politiko, dosledna zadnjih 70 let. Mednarodna skupnost bi morala novo vlado pozorno spremljati, a ji hkrati dati priložnost, je dejal za BBC. 

Stefanini je poudaril, da je Melonijeva v času, ko je bila v opoziciji, dosledno glasovala za sankcije proti Rusiji. Ni razloga, da bi v vladi obrnila ploščo, še dodaja. Italijanska povojna, post-Mussolinijeva ustava vsebuje tudi vrsto zavor za tiste, ki so na oblasti. Predsednik Sergio Matarella bo lahko na primer vplival na Melonijino izbiro ministrov. 

Giorgia Meloni: beg očeta in članstvo v Mladinski fronti

"Sanjam o narodu, kjer lahko ljudje, ki so morali dolga leta sklanjati glave in se pretvarjati, da imajo drugačne ideje, da ne bi bili izobčeni, zdaj povedo, kar mislijo," je dejala Melonijeva na enem od zadnjih zborovanj. 

Julija 1992 je takrat 15-letna šolarka pozvonila na vrata lokalne podružnice Mladinske fronte, skrajno desnega študentskega gibanja v Rimu. Skupini moških, ki so jo sprejeli z osuplostjo, je predložila prošnjo za članstvo. 30 let kasneje je danes 45-letna Melonijeva na dobri poti, da postane italijanska prva predsednica vlade. 

Številni prvotni člani gibanja so zdaj vodilni v stranki Bratje Italije, nekateri naj bi se Melonijevi pridružili tudi pri vodenju države. Po besedah Giorgie Meloni, ki prihaja iz neomajne levičarske soseske Garbatella v Rimu, je bil povod za pridružitev Mladinski fronti atentat na protimafijskega tožilca Paola Borsellina. Vselej jo je vodil tudi goreč patriotizem in želja po uporu, piše Politico. 

Giorgia Meloni
Giorgia Meloni FOTO: AP

Člani lokalne veje gibanja so postali znani pod imenom "Galebi" po kultni noveli Richarda Bacha. Številni med njimi so imeli zapletena družinska življenja in so iskali alternativno družino. Melonijevo je močno zaznamovalo težko otroštvo in odločitev očeta, da zapusti njihovo družino. 

Čeprav je bila Melonijeva skozi svoje politične začetke pretežno obkrožena z moškimi, ji je dejstvo, da je ženska, včasih pomagalo. Njen nekdanji mentor Fabio Rampelli, zdaj poslanec stranke, jo je med drugim izbral za kandidatko za deželno svetnico, ker je bila "nespoštljiva in prijazna hkrati" ter je bila popolna kandidatka, da razblini podobo trdega, skrajno desnega politika. 

Politična ideologija Melonijeve zavrača napredne vrednote in sprejema politiko identitete. Temelji na obrambi državnih meja, nacionalnih interesov in tradicionalne družine. Vedno je bila odločna proti drogam in splavu, čeprav vztraja, da splava ne bi prepovedala. Obsoja "elitizem levice", ki je po njenem mnenju prevladal v javnem diskurzu in italijanskem esteblišmentu, zlasti v akademskem svetu in pravosodnem sistemu."Imenujejo nas pošasti," pravi. 

Preobrat tudi na Švedskem 

Italija ni edina država, ki se ji obeta zasuk v desno. Skrajno desni Švedski demokrati bodo odigrali pomembno vlogo v novi švedski vladi, potem ko so osvojili drugo največje število glasov na volitvah. Gre za stranko z antimigrantsko retoriko in koreninami v neonacizmu. 

Švedska, ki v tujini uživa sloves mirne in varne države, se v zadnjem času sooča s porastom organiziranega kriminala, rezultati volitev pa so izraz skrbi volivcev. Ravno v petek so v državi zabeležili že 48. smrtno žrtev streljanja letos, s čimer so presegli dosedanji črni rekord smrti zaradi strelnega orožja na letni ravni. 

Krizne razmere, kot so porast nasilja, energetska kriza, inflacija, pomanjkanje hrane in migrantska kriza, ustvarjajo priložnosti za populiste, je za CNN dejala Alice Stollmeyer, direktorica organizacije Defend Democracy. 

"Naraščajoče cene hrane in goriva, padec zaupanja v demokratične institucije, naraščajoča neenakost in zaskrbljenost zaradi migracij so ustvarili občutek obupa, ki ga lahko tovrstni voditelji zlahka izkoristijo," meni Nic Cheeseman, profesor demokracije na Univerzi v Birminghamu. Prepričan je, da je trenutna kombinacija krize "popolna nevihta" za liberalno demokracijo, tisti, ki vanjo verjamejo, pa bodo morali vložiti veliko več truda, da jo prebrodijo.