O gradnji 3,7 kilometra dolge konstrukcije v Italiji razpravljajo že vse od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja. Zagovorniki mostu so prepričani, da bi lahko z novo pridobitvijo spodbudili razvoj manj razvitega juga Italije.
Njegovi nasprotniki medtem opozarjajo, da bi most gradili na potresnem območju, številni pa se bojijo tudi, da bi stroški gradnje na koncu močno presegli zastavljene okvire in da bi se v projekt vpletle lokalne mafijske združbe.
Okoljevarstveniki so v tem tednu Bruselj opozorili tudi na domnevna resna okoljska tveganja.
Kljub številnim pomislekom pa je italijanska vlada pod vodstvom Giorgie Meloni zdaj projekt, katerega vrednost je ocenjena na 13,5 milijarde evrov, odobrila. Most čez Mesinsko ožino bo financirala italijanska država.
Projekt poleg visečega mostu zajema še gradnjo 40 kilometrov cestnih in železniških povezav, treh novih železniških postaj in poslovnega središča v Kalabriji. Dela naj bi se zaključila leta 2032.
V skladu z načrti bo imel most dve železniški progi ter dva prometna pasova na vsaki strani. Njegov razpon bo 3,3 kilometra, kar pomeni, da bo za 1277 metrov presegel most Canakkale v Turčiji, ki je trenutno najdaljši. Po poročanju medijev bi lahko most v eni uri prečkalo 6000 vozil in 200 vlakov na dan.
Za glavnega izvajalca gradbenih del je bil na razpisu izbran konzorcij Eurolink, ki ga vodi največje italijansko gradbeno podjetje Webuild. Ta je ocenil, da naj bi projekt ustvaril več kot 100.000 delovnih mest.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.