Iz 300 let stare ladijske razbitine bodo poskušali dvigniti zlato in smaragde

300 let stara razbitina, ki jo pogosto imenujejo "sveti gral ladijskih razbitin", je že dolgo sporna tema, saj gre za arheološki zaklad. Kolumbijski minister za kulturo Juan David Correa je dejal, da bodo prvi poskusi opravljeni med aprilom in majem, odvisno od razmer v morju, poroča Guardian. Šlo naj bi za povsem znanstveno odpravo.

"To je arheološka razbitina in ne zaklad," je pojasnil Correa. "To je priložnost, da postanemo država, ki je v ospredju podvodnih arheoloških raziskav." 

Na ladji naj bi bilo namreč kar 11 milijonov zlatih in srebrnih kovancev, smaragdov in drugega dragocenega tovora iz kolonij pod španskim nadzorom. V primeru najdbe bi zaklad lahko bil vreden več milijonov dolarjev. Po besedah Correa bo material, ki ga bodo izkopali z razbitine, analizirali, nato pa se bodo morda lotili še drugega poskusa izkopavanja.

Galeja San José je potonila v bitki z britanskimi ladjami pred več kot 300 leti. Na svojem zadnjem potovanju je plula iz Portobela v Panami v Cartageno v Kolumbiji, vendar je v bližini Baruja naletela na britansko eskadro. Galeja se je potopila, skupaj z njo pa tudi veliko zlata, srebra, smaragda in nakita, zbranega v južnoafriških kolonijah. Od 600 ljudi na krovu, jih je potop preživelo le 11.

Leta 2015 so galejo uspešno locirali in se odločili za izkopavanje. Vendar do izkopavanja v naslednjih par letih ni prišlo, saj se je kolumbijska vlada zapletla v spor z zasebnim podjetjem, ki naj bi si na podlagi sporazuma iz 80. let prejšnjega stoletja lastil nekatere pravice do izkopavanja. Tudi agencija ZN za kulturo je Kolumbijo pozvala naj razbitine ne izkorišča v komercialne namene.

Strokovni organ Unesca za zaščito podvodne kulturne dediščine je Kolumbiji namenil pismo, v katerem so izrazili zaskrbljenost, da bi se zaklad izkoriščal za prodajo, namesto da bi bil obravnavan kot zgodovinska vrednost. "Dovoljenje komercialnega izkoriščanja kulturne dediščine Kolumbije je v nasprotju z znanstvenimi standardi in mednarodnimi etičnimi načeli, ki jih določa zlasti Unescova konvencija o podvodni kulturni dediščini," je navedeno. Kolumbija namreč ni podpisnica Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu, ki bi sicer zanjo veljala v skladu z mednarodnimi standardi in od nje zahtevala, da Unesco obvesti glede načrtov o razbitinah.