Bivši istanbulski župan Ekrem Imamoglu je bil marca 2025 aretiran, kar je sprožilo množične proteste po vsej državi in ostre mednarodne odzive. Opozicija njegovo zaprtje razume kot poskus predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, da odstrani najmočnejšega tekmeca za prihodnje predsedniške volitve 2028. Imamoglu se sooča z obtožbami korupcije, izsiljevanja, podkupovanja, pranja denarja in celo vohunjenja, skupaj z grožnjo zaporne kazni, ki bi lahko presegla 2.300 let.
V pisnih izjavah za portal Politico iz zapora zatrjuje, da ne gre za pošten pravni postopek, temveč za "strategijo političnega obleganja". Prepričan je, da ga želi Erdogan izbrisati iz politike, ker bi ga v poštenih volitvah, kot pravi, lahko premagal. Kljub priporu je marca 2025 na primarnih volitvah opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) prejel podporo približno 15,5 milijona volivcev, od tega le dva milijona članov stranke, ostali pa iz širše javnosti.
Po njegovih besedah obsežen sodni primer razkriva lastno šibkost: "1.300 inšpekcijskih pregledov v Istanbulu, ki niso prinesli nobenih konkretnih ugotovitev; 3.900-stranska obtožnica, ki temelji predvsem na govoricah in pričah, katerih verodostojnost je izpodbijana; zahteva po zapornih kaznih v skupni višini do 2.352 let; in najdaljše trajanje sojenja, določeno na 4.600 dni," je povedal za Politico.
Tik pred lansko aretacijo je univerza razveljavila njegovo diplomo, kar bi mu lahko preprečilo kandidaturo, saj ustava za predsedniške kandidate zahteva univerzitetno izobrazbo.
Kljub zaporu Imamoglu nadaljuje kampanjo prek družbenih omrežij, čeprav so mu turške oblasti blokirale glavni račun na omrežju X. Poudarja, da kampanje ne opredeljujejo oder in govori, temveč ideje in podpora državljanov, ter da celo del volivcev Erdoganove stranke njegovo priprtje dojema kot krivično.
Po mnenju strokovnjaka Sonerja Çaaptaya Erdogan ne bo dopustil svobodne in poštene tekme, saj bi bila ta zanj politično usodna, poroča Politico.
Imamoglu se je med drugim kritično lotil Erdoganove "agresivne" diplomacije in odnosov z ZDA, pri čemer je izpostavil, da Turčija kljub domnevnim izboljšavam ni ponovno vključena v program F-35 in da sankcije ostajajo. Opozoril je na regionalne napetosti in na to, da se varnostna politika doma uporablja za omejevanje svoboščin in političnega prostora.
Če bi postal predsednik, napoveduje obnovo odnosov z Evropsko unijo, izpolnjevanje demokratičnih meril in modernizacijo carinske unije. Iz zapora pa sporoča, da ostaja zavezan javni odgovornosti, čeprav pogreša družino in vsakdanji utrip Istanbula. "Odgovornost se ne konča pri zaporniških vratih," je dejal za Politico in dodaja, da ga ne določajo zidovi okoli njega, temveč demokratično gibanje, ki presega njegovo osebno usodo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.