Restavratorka iz muzeja v Kairu ukradla zlato faraonovo zapestnico

Ogorčeni Egipčani so na nogah – po tem, ko so oblasti sporočile, da so iz znamenitega muzeja v Kairu ukradli 3000 let staro zapestnico, ki je nekoč pripadala faraonu, nato pa jo pretalili v zlato za nakit.

Egiptovski minister za turizem in starine Sherif Fathy je v televizijskem komentarju v soboto pozno zvečer dejal, da so zapestnico ukradli 9. septembra, medtem ko so zaposleni v muzeju artefakte pripravljali za pot na razstavo v Italiji. Za to je okrivil "ohlapnost" pri izvajanju postopkov v ustanovi in dodal, da zadevo še vedno preiskujejo, poroča AP.

Zapestnica, ki je vsebovala tudi perlo iz poldragega kamna lapis lazuli, je pripadala faraonu Amenemopu, ki je vladal pred približno tremi tisočletji. Egiptovske oblasti so ob tem sporočile, da so jo nepridipravi ukradli iz restavratorskega laboratorija muzeja, na črnem trgu jo je veriga trgovcev večkrat preprodala, nazadnje pa so jo pretalili. Minister Fathy je še opozoril, da v laboratoriju ni nameščenih varnostnih kamer.

Organi pregona so doslej že aretirali štiri osumljence, vključno z muzejsko restavratorko. Ta je priznala, da je dragocen artefakt dala znancu, lastniku srebrnarne v kairskem okrožju Sayyeda Zainab. Ta jo je kasneje prodal nekemu zlatarju za približno 3800 ameriških dolarjev (preračunano okoli 3230 evrov). Na koncu so jo za približno 4000 dolarjev (3400 evrov) prodali zaposlenemu v drugi zlatarni, ki je zapestnico stalil za izdelavo drugega zlatega nakita.

Osumljenci so dejanja priznali, denar so jim zasegli, je sporočilo ministrstvo. Objavili so tudi posnetek kamere, na katerem lastnik trgovine zapestnico prevzame, jo stehta in nato plača enemu od osumljencev.

Sodnik je za restavratorko in njeno znanko zaradi nadaljevanja preiskave odredil še 15 dni pripora, so včeraj poročali lokalni mediji. Preostala dva osumljenca lahko po plačilu varščine v višini 10.000 egiptovskih funtov (176 evrov) zaenkrat odkorakata na prostost.

Izguba zaklada, ki je preživel tri tisočletja, je boleča za celotno državo, znano po tem, da izredno ceni starodavno dediščino naroda, ob tem navajajo tamkajšnji mediji. Mnogi ob tem dvomijo v učinkovitost varnostnih ukrepov v muzeju in pozivajo k poostritvi varovanja okoli mest, kjer so razstavljeni zakladi državnega pomena.

Monica Hanna, ugledna egiptovska arheologinja, je pozvala tudi k začasni prekinitvi razstavljanja v tujini, "dokler ne bo uveden boljši nadzor" za zavarovanje artefaktov. Hanna je dekanja Arabske akademije za znanost, tehnologijo in pomorski promet ter se zavzema za vrnitev egipčanskih artefaktov, ki so na ogled v tujih muzejih.

Podobno meni tudi egiptovski odvetnik za človekove pravice Malek Adly, ki je krajo označil za "alarm za vlado" in dejal, da je treba izboljšati varovanje starin – tako tistih na ogled javnosti, kot tistih v skladiščih.

Faraon Amenemop je Egiptu vlada iz Tanisa v delti Nila med 21. dinastijo. Kraljevo nekropolo v Tanisu je leta 1940 odkril francoski arheolog Pierre Montet, na spletu navaja Egiptovski muzej. Zbirko najdb sestavlja približno 2500 starodavnih artefaktov, vključno z zlatimi pogrebnimi maskami, srebrnimi krstami in zlatim nakitom. Najdbe so leta 2021 restavrirali v sodelovanju s pariškim muzejem Louvre.

Tokratna kraja spominja na nekatere pretekle podobne dogodke, vključno z izginotjem slike Vincenta van Gogha 'Makovi cvetovi' iz drugega muzeja v Kairu leta 2010. Sliko, ki je bila pred 15 leti ocenjena na dobrih 42 milijonov evrov, so pred tem sicer enkrat že ukradli, in sicer leta 1977, a so jo pozneje našli. Po letu 2010 pa se je za njo izgubila vsaka sled.

Kraje iz muzejev tudi sicer niso tako redke. Zgolj pred nekaj dnevi smo poročali, o tem, da os neznani storilci iz prirodoslovnega muzeja v Parizu ukradli več kepic zlata in s tem povzročili za okoli 600.000 evrov škode. Gre za primerke naravnega zlata, ki pa imajo tudi kulturno vrednost.

Februarja lani pa so prvič po vrnitvi javnosti v Rotterdamu pokazali še eno dragoceno sliko van Gogha, ki so jo prav tako pred leti ukradli iz muzeja blizu Amsterdama, nato pa nizozemskemu preiskovalcu vrnili v ikeini vrečki.