Izbiranje morebitne prve (pod)predsednice ZDA

Senatorka iz Minnesote je svojo odločitev, da se umika iz izbornega postopka, sporočila v četrtek popoldne, pri čemer ni šlo za posebno presenečenje, bolj za časten umik. Klobucharjeva – njeni prastari starši po očetu so prišla iz Bele krajine – je bila pozimi med najopaznejšimi demokrati, ki so se potegovali za predsedniško nominacijo stranke. Po prepričljivi zmagi Bidna na strankarskih volitvah v Južni Karolini pa je bila v četici kandidatov, ki so skoraj družno podprli nekdanjega podpredsednika in pomagali njegovi že precej usahli kampanji dati zagon, da je premagal do takrat vodilnega, a za vrh stranke preveč radikalnega senatorja Bernieja Sandersa. Nato je nekaj časa veljala za najbolj verjetno Bidnovo izbiro, saj je njen zmeren pristop do politike pri srcu volivcem v nekaj zveznih državah, ki bodo odločale jesenski razplet.

Toda upor proti nasilju policije nad temnopoltimi, ki je zajel celotne ZDA in na noge dvignil ne samo temnopolto, pač pa tudi dobršen del bele skupnosti, je znova poudaril njeno šibko točko, sumničavost temnopoltih volivcev. Ta izvira še iz časov, ko je bila tožilka v Minnesoti in naj bi bila po mnenju kritikov preveč ostra do nebelih osumljencev, kot senatorka pa naj ne bi storila dovolj za afriške Američane. Klobucharjeva je skušala zvezati pretrgane vezi, toda intenzivno dvorjenje temnopoltim voditeljem in organizacijam je bilo zaman in vse bolj jasno je postajalo, da hitro drsi po seznamu verjetnih Bidnovih izbrank. Tako se je raje sama umaknila, za slovo pa podpredsedniku pustila popotnico, da "je čas za temnopolto žensko na glasovnici za Belo hišo". 

Čas je za temnopolto kandidatko

 

Biden seveda še ni uraden kandidat stranke in to ne bo, dokler ga ne potrdijo na njenem avgustovskem volilnem zborovanju. Toda zbral je že večino delegatov, tako da ga nihče več ne more presenetiti. Tako že poldrugi mesec preverja kandidatke – Biden je obljubil, da bo njegova namestnica ženska – za podpredsednico. Po njegovih besedah išče osebo, ki je zmožna po potrebi tudi sama prevzeti predsedovanje in to od prvega dne po izvolitvi, ima podobne svetovne nazore, a hkrati drugačne odlike od njega. To je sicer običajen nabor lastnosti, ki ga opevajo politiki na obeh polih, le da pri Bidnu ne gre le za retoriko. Če jeseni zmaga, bo pozimi zaprisegel pri 78 letih kot najstarejši ameriški predsednik. Zato bo podpredsednica v resnici morala biti od prvega dne pripravljena sesti v Ovalno pisarno.

Iskanje namestnice tako usmerjajo tri realnosti, poleg starosti kandidata še njena zmožnost, da se odzove na zdravstveno krizo pandemije in na gospodarsko krizo, ki so jo sprožili ukrepi za boj proti okužbam. Zadnji mesec je temu dodal še izbruh splošnega gneva zaradi sistemskega rasizma ameriške družbe. Zdi se, da ta postaja vse bolj odločilen kriterij, kar je ob odhodu poudarila tudi Klobucharhjeva. "Po tem, kar sem videla v svoji zvezni državi, kar sem videla po vseh ZDA, smo priča zgodovinskemu trenutku, in Amerika ga mora zgrabiti," je pospremila svoj nasvet, da je čas za temnopolto žensko v vrhu ameriške politike.

To je voda na mlin senatorke Kamale Harris, Kalifornijke, ki je razmeroma hitro izpadla iz večje tekme za predsedniškega kandidata, zdaj pa je na vrhu za drugo ime na glasovnici. Mnogi v Bidnovem štabu jo vidijo kot najboljšo in najbolj varno izbiro, saj je bila pod drobnogledom javnosti že kot predsedniška kandidatka. A tudi ona je kot nekdanja tožilka deležna nekaj kritik, da ni bila napredna reformatorka, temveč del politike ostrega nastopanja do kriminala, s katero so ZDA dobile daleč največjo zaporniško populacijo na svetu. 

To odpira vrata tudi drugim temnopoltim političarkam, vse pogosteje omenjajo floridsko poslanko Val Demings, ki je kot nekdanja policistka in načelnica policije v Orlandu postala eden osrednjih glasov v razpravi, kako reformirati delo varuhov reda. Njena izbira bi pomenila tudi spodbudo volivcem na Floridi, ključni zvezni državi v boju za Belo hišo. Če Biden zmaga na Floridi, bi to skoraj zagotovo pomenilo pot v Belo hišo.

Nemiri so proti političnemu vrhu potisnili tudi Keisho Lance Bottoms, županjo Atlante, ki je demokrate navdušila s svojim odzivom ter z odločnimi javnimi nastopi. Poleg tega je bila med prvimi in najbolj zvestimi podporniki Bidna od samega začetka njegove kampanje. Iz George je tudi Stacey Abrams, ki je zaslovela med sicer neuspešno kandidaturo za guvernerko te zvezne države, hkrati pa brez lažnega skromnosti ves čas glasno razglaša, da želi postati podpredsednica. 

To ni lastnost Susan Rice, prve temnopolte veleposlanice ZDA pri Združenih narodih in svetovalke za nacionalno varnost predsednika Baracka Obame. Že ves čas je izjemno kritična do vlade Donalda Trumpa, kar je tradicionalna vloga podpredsedniškega kandidata v volilni tekmi. Hkrati pa ima veliko izkušenj iz Bele hiše, kar je zaradi Bidnovih let eden od pomembnih kriterijev pri izbiranju. To je tudi argument proti Abramsovi, Bottomsovi in Demingsovi, saj nobena nima za sabo kariere v izvršni oblasti.

Poudarjanje izkušenj 

Ravno zaradi tega nekateri menijo, da je bolj kot trenutno razpoloženje pomembna zbrana presoja za nekoga, ki bo Bidnu pomagal krmariti skozi nemirna prihodnja leta. "Izbrati mora resno, spoštovano in politično modro osebo, ne le nekoga z značajem," meni poslanka iz Nevade Dina Titus. Kdorkoli bo jeseni zmagal, bo moral zagristi v težko obdobje za državo, ki jo je pandemija potisnila v recesijo. Zato je še toliko bolj pomembno, da ima ob sebi nekoga usposobljenega za pomoč gospodarstvu in javnemu zdravstvu. 

Kar seznam obrne v smer političark, ki jih morda najbolje označi Elizabeth Warren. Senatorka iz Massachusettsa je ne samo dobro ekonomsko podkovana in polna reformnih zamisli, ampak hkrati most do liberalnega krila stranke, ki ni navdušeno nad zmernim Bidnom. To bi morda pomagalo poenotiti stranko in preprečiti razkol, ki je 2016 prispeval k potopu Hillary Clinton. A je vprašanje, ali bi bojevita senatorka zmogla molčečo lojalnost do Bidnovih politik, če se ne bi strinjala z njimi. Poleg tega bo v ponedeljek stara 71 let, dva bela sedemdesetletnika na glasovnici pa ni ravno spodbudna raznolikost za demokrate. 

Na praktičnem delu liste izkušenih političark je vrsta guvernerk, začenši s "tisto žensko iz Michigana", kot je Trump ozmerjal Gretchen Whitmer, ki se je na začetku zdravstvene krize v ZDA odločno spopadla z Belo hišo in njenim lahkomiselnim pristopom do pandemije. Nekoliko manj v ospredju je Michelle Lujan Grisham, guvernerka Nove Mehike, ki je bila v prvih vrstah pri omejevanju širjenja virusa, sedaj pa se sooča s posledicami za gospodarstvo in proračun zvezne države.

Po odhodu Klobucharjeve vlogo kandidatke iz "preletnih držav", kot Američani v šali pravijo območju med obema obalama, prevzema senatorka Tammy Baldwin iz Wisconsina. Zvezna država je prav tako eden od ključev do volilne zmage (poleg omenjene Floride naj bi ta vloga pripadla še Michiganu in Pensilvaniji). Podobno velja za nekoliko manj izpostavljeno Tammy Duckworth, senatorka iz Illinoisa ima tudi kredibilnost vojne veteranke, kot pilotka helikopterja v Iraku je ob sestrelitvi izgubila obe nogi.

Trdna podlaga za jesen

Izbiranje Bidnove volilne sopotnice ni samo ciljanje na jesensko volilno zmago, pač pa so v ozadju tudi volitve 2024. Čeprav v volilnem štabu demokrata to odločno zanikajo, pa v vrhu demokratske stranke velja prepričanje, da bi državo vodil samo en mandat in da pri 81 ne bo kandidiral še za drugega. To po pomeni, da bi podpredsednica že čez štiri leta imela vso moč in prestiž Bele hiše pri kandidaturi za najvišji položaj v državi. 

Pred jesenskim finišem so ankete za zdaj trdno na strani Bidna. Na ravni celotnih ZDA ima že dvomestno prednost, pred Trumpom vodi v ključnih zveznih državah, tekma je tesna celo v Teksasu, doslej vedno neomajni trdnjavi desnice. Kar kaže, da je republikanski predsednik tokrat morda narobe ocenil utrip države in njegovo prilivanje olja na ogenj kulturnih vojn prinaša ravno nasprotni učinek.

To potrjuje tudi nenaden zasuk njegove kampanje, ki se zavzema za več soočenj med tekmecema. Kar je po navadi slamica, ki se je oprime tisti, ki mora zasukati volilno razpoloženje.