Izbruh prašičje kuge na Hrvaškem, UVHVVR poziva k previdnosti

Hrvaški pristojni organi so UVHVVR sporočili o izbruhu bolezni v dveh manjših obratih v Osječko-baranjski županiji. V enem od obratov je kuga prisotna pri enemu prašiču, v drugemu pa pri treh prašičih. Bolezen pa so potrdili tudi pri divjem prašiču v Virovitičko-podravski županiji.

Okrog okuženih obratov so že vzpostavili območje z omejitvami in izvedli ukrepe.

Razlog za izbruhe APK je neupoštevanje biovarnostnih ukrepov s strani rejcev domačih prašičev, ki so odšli na lov divjih prašičev, so sporočili UVHVVR. Zaradi razširjenosti APK zato pozivajo rejce prašičev k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za vnos bolezni v rejo. 

Dosledna uporaba zaščitne obleke in obutve pri delu z živalmi ter razkuževanje rok opreme in obutve, omejevanje dostopa nepooblaščenim osebam do rej, postavitev razkuževalnih barier pred vhodom v hleve, preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči in nakup živali iz preverjenih rej in izolacija nove živali pred vključitvijo v čredo, so eni izmed ključnih ukrepov, da bi preprečili izbruh bolezni.

V primeru suma na bolezen, če denimo pride do nenadnega pogina živali, povišane telesne temperature, rdečine po koži, zmanjšanega apetita, bruhanja, driske in podobne, naj rejci nemudoma obvestijo svojega veterinarja. Poleg tega na UVHVVR pozivajo lovce naj izvajajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah, kjer je APK razširjena.

Prav tako pozivajo vse, ki se vračajo s Hrvaške, da s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev. V evropski zakonodaji veljajo stroga pravila, ki določajo, da potniki ob vračanju v EU s seboj ne smejo vnašati mleka in mesa ter proizvodov iz njih.

APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje v sosednjih državah vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji. Za bolezen so značilne velike izgube, tako neposredne (pokončanje prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.