Po izbruhu podvodnega vulkana pepel pobelil Tongo, v Peruju zaradi cunamija dve smrti

Zaskrbljenost zaradi opozoril pred cunamijem, ki so v soboto preplavile številne držav ob Tihem oceanu, med njimi Avstralijo, Novo Zelandijo, Japonsko in ZDA, je izrazil tudi vodja Združenih narodov. Kot je dejal, so bili v organizaciji pripravljeni priskočiti na pomoč, če bi bila ta tudi potrebna.

Ob tem so zahvalo podali tistim državam, ki so svojo podporo že ponudile, je še dejal tiskovni predstavnik ZN Farhan Haq. Humanitarno pomoč sta tej otoški državi namreč že obljubili Avstralija in ZDA, takoj ko bodo razmere dopuščale, pa bo Nova Zelandija na območje poslala vojaško izvidniško letalo, so sporočili s tamkajšnjega obrambnega ministrstva. Na Tongi so sprejeli tudi ponudbo Avstralije, da na območje pošlje izvidniško letalo.

Perujska policija je sporočila, da je na obali rešila 23 ljudi, vendar pa je cunami odnesel dve življenji. V tej južnoameriški državi so sicer po izbruhu vulkana zaradi grožnje cunamija zaprli 22 pristanišč.

Podvodni vulkan Hunga-Tonga-Hunga-Ha'apai, ki leži približno 2000 kilometrov severovzhodno od Nove Zelandije, je izbruhnil v soboto. Izbruh je trajal najmanj osem minut, oblaki plinov, dima in pepela so se vili več kilometrov visoko, kar kažejo tudi satelitski posnetki.

Prebivalci prestolnice Nuku'alofa poročajo, da je območje prizadel več kot meter visok cunami, ki je poplavil hiše in povzročil tudi strukturne poškodbe. "Bilo je orjaško, zemlja se je stresla, naša hiša se je tresla. Prihajalo je v valovih, mlajši brat je mislil, da so v bližini eksplodirale bombe," je za spletni portal Stuff dejala ena od prič. Kot je dodala, je njihov dom kmalu zatem zalila voda, pri sosednji hiši pa se je porušil zid.

Prebivalci Tonge medtem opisujejo tudi s pepelom prekrito pokrajino, ki jih spominja na površje Lune. Kot je povedala novozelandska premierka Jacinda Ardern, je prah onesnažil zaloge vode, zaradi česar je sveža in čista voda življenjskega pomena. Kot poročajo tudi humanitarne organizacije, so tamkajšnje oblasti ljudem naročile, naj pijejo le ustekleničeno vodo, prav tako pa naj ljudje nosijo zaščitne maske ter s tem zaščitijo svoja dihala.

Kot je še dejala Ardernova, za zdaj sicer ni poročil o poškodovanih ali smrtnih žrtvah. "Cunami je občutno prizadel obalo in severni del mesta Nuku'alofa, na obalo je naplavil ladje in velike skal. Mesto je prekrito z debelo plastjo vulkanskega pepela, sicer pa so razmere mirne in stabilne," je Ardernova povedala po pogovoru z novozelandskim veleposlaništvom na Tongi.

Poplave, ki jih je povzročil cunami po izbruhu podvodnega vulkana, so medtem dosegle tudi zahodno ameriško obalo. 

Izbruh je bil tako močan, da ga je bilo slišati celo na Aljaski, ki je oddaljena kar 10.000 kilometrov. Po podatkih ameriškega geološkega instituta je bil tako silovit kot potres magnitude 5,8, ki bi nastal na zemeljskem površju.

Eden od znanstvenikov z vulkanskega observatorija na Aljaski David Fee je na spletu zapisal, da so doslej zabeležili le dva podobna izbruha: indonezijskega ognjenika Krakatau v 19. stoletju in Novarupte na Aljaski, ki je bil najsilovitejši izbruh 20. stoletja.

Vremenska postaja Fife na Škotskem je objavila, da je neverjetno, kakšna moč je potrebna, da udarne valove pošlje okoli sveta, potem ko so merilniki na postaji zabeležili nenaden skok pritiska. Tudi merilniki zračnega tlaka v Sloveniji so zaznali udarni val, ki je sledil izbruhu na Tongi. V soboto od okoli 21. do okoli 23. ure so namreč zabeležili nenadne spremembe oz. nihanja zračnega tlaka. Udarni val je Evropo dosegel okoli 21. ure, približno 16 ur po izbruhu vulkana.

Po navedbah novozelandskega geologa so sicer posledice tokratnega izbruha "relativno majhne", vendar ne izključuje novega izbruha, ki bi imel veliko hujše posledice.

Vulkan Hunga-Tonga-Hunga-Ha'apai, ki je od prestolnice Tonge oddaljen manj kot 100 kilometrov, je namreč znan po nepredvidljivosti. Leta 2015 je izbruhal tolikšno količino skal in pepela, da je na območju nastal nov otok, dolg dva in širok en kilometer.