Izčrpana Ukrajina: prvič več kot polovica za mirovna pogajanja

Za primerjavo. Leta 2023 je 63 odstotkov vprašanih je podpiralo nadaljevanje vojne, le 27 odstotkov pogajanja. Leta 2022 je bila razlika še večja, 73 odstotkov ljudi je bilo za nadaljevanje vojne, 22 odstotkov proti. 

Ljudje, ki živijo bližje bojišču so bolj naklonjeni končanju vojne. To velja za regije vzhodno od reke Dneper, predvsem Zaporožje, Herson, Dnipropetrovsk in Harkov. Gre za prebivalce, ki so bili podvrženi bolj intenzivni mobilizaciji, mnogi med njimi so ruskogovoreči. Le 27 odstotkov si želi nadaljevanje vojne.

Med tistimi, ki so dogovoril, da se strinjajo s pogajanji, bi 52 odstotkov vprašanih podprlo sklenitev mira in izgubo ozemlja, 38 odstotkov pa jih temu nasprotuje.

Ameriške raziskovalce je zanimala tudi naklonjenost evroatlantskim povezavam. 51 odstotkov vprašanih meni, da se bo Ukrajina v naslednjih desetih letih pridružila zvezi Nato, pred letom dni je delež znašal več kot 60 odstotkov. 22 odstotkov vprašanih meni, da Ukrajina nikoli ne bo sprejeta v Nato, kar je dvakrat več kot leto pred tem. Ukrajinci so vse bolj skeptični tudi glede vstopa v EU. Pred letom dni je 73 odstotkov vprašanih verjelo, da bo država sprejeta v EU, danes je takšnih 15 odstotkov manj.

Pri Gallupu ocenjujejo, da gre za "pomemben premik" v razpoloženju ukrajinske družbe. Ukrajinski analitiki, ki so jim znani rezultati internih in neobjavljenih raziskav, ocenjujejo, da rezultati raziskave niso presenetljivi. Strah, obup in utrujenost od vojne so pred letom dni začeli prevladovati nad upanjem in vero v vojno zmago. Analitiki menijo, da v ukrajinski družbi obstaja težnja po končanju vojne.

Ukrajinske sile imajo vse več težav z zadrževanjem ruskega napredovanja na skoraj vseh odsekih fronte, vendar Ukrajince skrbi predvsem eskalacija konflikta. V Kijevu so bili zadovoljni z izdajo dovoljenja za uporabo dolgega dosega na teritoriju Rusije, nato pa je Rusija odgovorila z lansiranjem balistične rakete srednjega dosega Orešnik, kar je prineslo nove skrbi, saj Ukrajina nima protiraketnega orožja, ki se je sposobno spopasti z novo grožnjo.

Vse več napetosti je tudi znotraj ukrajinske družbe. Vojna je prinesla kasto bogatašev in privilegiranih, medtem ko navadne državljane skrbijo in razbesnevajo postopki komisarjev za mobilizacijo, ki vsak dan z ulic "ugrabljajo" moške in jih pošiljajo v vojaške enote. Temu primerna je tudi motivacija nekaterih čet. Odnos države do Ukrajinske pravoslavne cerkve prav tako ni pripomogel pri naklonjenosti nekaterih vernikov.

Ukrajinske oblasti zaenkrat še javno nasprotujejo ideji o teritorialnih koncesijah, vendar so nekateri mediji že poročali, da se je Kijev v praksi že odpovedali cilju vrnitve na meje iz leta 1991, vodilni pa vse glasneje omenjajo možnost začetka pogajanj. Doslej so oblasti svojo pozicijo utemeljevale z mnenjem večine Ukrajincev.