Grenlandski minister Jens-Frederik Nielsen, danska premierka Mette Frederiksen in ameriški predsednik Donald Trump so ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v torek podpisali sporazum glede Grenlandije. Nedolgo zatem pa je Bela hiša objavila tudi besedilo sporazuma.
Kaj prinaša sporazum?
Sporazum, ki ga je predsednik napovedal že minuli teden, krepi vojaško prisotnost ZDA na Grenlandiji, poroča Deutsche Welle. ZDA bodo ponovno vzpostavile vojaško oporišče v kraju Narsarsuaq na jugu Grenlandije in ustanovile še eno oporišče v kraju Mestersvig na vzhodni obali otoka. Sporazum ZDA omogoča tudi, da "posodobijo in razširijo svoje dejavnosti" v oporišču vesoljskih sil.
- ZDA, Grenlandija in Danska podpisale dogovor AP
- ZDA, Grenlandija in Danska podpisale dogovor AP
- ZDA, Grenlandija in Danska podpisale dogovor AP
- ZDA, Grenlandija in Danska podpisale dogovor AP
Kot je v svojem govoru na Generalni skupščini napovedal Trump, bodo ZDA nemudoma začele vzpostavljati znatno vojaško prisotnost "na ustreznih lokacijah" in začele z gradnjo dveh zelo pomembnih vojaških oporišč.
Sporazum ameriškim vojaškim silam ob tem zagotavlja široko svobodo gibanja na Grenlandiji in njenih teritorialnih vodah, državam, ki niso članice Nata, pa omejuje možnost vzpostavljanja vojaških objektov ali vzpostavljanja "trajne" vojaške prisotnosti na Grenlandiji, v kolikor se podpisnice ne dogovorijo drugače.
'Nekaj neverjetnega'
Sporazum potrjuje suverenost in ozemeljsko celovitost Danske in Grenlandije, po mnenju Trumpa pa gre za izjemen dogovor tako za ZDA kot za Evropo. "Za Grenlandijo pa bo to nekaj neverjetnega," je dejal.
Tudi Nielsen je sporazum označil za ureditev, ki prinaša koristi vsem vpletenim.
Danski parlament je že lani potrdil zakon, ki omogoča vzpostavitev ameriških vojaških oporišč na danskem ozemlju.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozdravil podpis sporazuma in na družbenem omrežju zapisal, da z vse večjo vlogo Nata pri zagotavljanju varnosti te ključne regije dogovor "krepi našo kolektivno varnost ter podpira varnejšo in stabilnejšo prihodnost za vse nas".
Tekma za Arktiko
Prihodnost Grenlandije je zaradi trgovinskih interesov in pričakovanj glede prihodnjega izkoriščanja naravnih virov pritegnila pozornost celotnega sveta. Vsaj dve tretjini njenega ozemlja namreč ležita znotraj arktičnega kroga, kjer je taljenje morskega ledu odprlo nove pomorske poti.
Čeprav so ZDA na Grenlandiji desetletja igrale pomembno vlogo, se je njihova vojaška prisotnost na otoku po letu 1945 zmanjšala. Namesto več tisoč vojakov, ki so bili nekoč nastanjeni v 17 oporiščih in objektih, je danes v vesoljskem oporišču Pituffik na severozahodu Grenlandije prisotnih le še okoli 200 pripadnikov vojaškega osebja.
Sporazum so podpisali po Trumpovih večmesečnih pritiskih in težnjah, da Grenlandijo priključi ZDA, čeprav je v resnici avtonomno ozemlje Danske, ki je zaveznica v zvezi Nato. Predstavniki vseh treh držav so tako po poročanju medijev v zakulisju več mesecev iskali rešitve za Trumpove varnostne pomisleke glede tega z naravnimi viri bogatega otoka.
Grenlandija je avtonomno ozemlje znotraj Kraljevine Danske. Čeprav je del kraljevine, ima otok visoko stopnjo samouprave, kar pomeni, da samostojno upravlja z večino notranjepolitičnih zadev, kot so zdravstvo, šolstvo in socialne zadeve. Zunanja politika, obramba in varnostna vprašanja pa ostajajo v pristojnosti danske vlade v Københavnu, čeprav se Grenlandija vse bolj vključuje v mednarodne odnose, zlasti tiste, ki se tičejo arktičnih vprašanj in izkoriščanja naravnih virov.
Arktika postaja vse pomembnejša zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo hitro taljenje arktičnega ledu. To odpira nove pomorske poti, ki bi lahko skrajšale čas prevoza med azijskimi, evropskimi in ameriškimi trgi. Poleg tega taljenje ledu omogoča lažji dostop do ogromnih, doslej nedostopnih zalog naravnih virov, kot so nafta, zemeljski plin in redke zemeljske kovine. Zaradi teh gospodarskih priložnosti in geostrateškega položaja se je povečalo zanimanje držav, kot so ZDA, Rusija in Kitajska, za utrjevanje vojaške in politične prisotnosti v tej regiji.
Zveza Nato igra ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti na Arktiki, saj večina arktičnih držav, vključno z ZDA, Kanado, Dansko, Norveško in Islandijo, pripada temu vojaškemu zavezništvu. Nato si prizadeva za ohranjanje stabilnosti v regiji, spremljanje vojaških aktivnosti drugih držav in zagotavljanje svobode plovbe. Z vse večjo prisotnostjo drugih akterjev na Arktiki Nato krepi svoje zmogljivosti za nadzor severnega Atlantika in arktičnega območja, da bi preprečil morebitne konflikte in zaščitil interese svojih članic.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.