Izjemno bogati bežijo z onesnažujočimi zasebnimi letali, revni ostajajo

Po napadih na luksuzne hotele in dubajsko mednarodno letališče so oblasti za 48 ur ustavile vse lete. Po ponovnem odprtju letališča je bil promet močno omejen, prednost so imeli potniki z obstoječimi rezervacijami. Tisoče ljudi so tako ostali ujeti v mestu.

Mnogi so zato skušali zapustiti Dubaj po kopnem, nekateri so se odpravili na štiriurno pot do Muskata v Omanu, drugi celo na deset ur dolgo vožnjo do Rijada v Savdski Arabiji. Ker so bili komercialni leti iz regije proti Evropi več dni vnaprej razprodani, sta ostali dve možnosti: čakati ali rezervirati zasebno letalo, poroča Euronews.

Zaradi velikega povpraševanja so cene čarterskih letov močno narasle. Najpremožnejši potniki naj bi za pobeg iz mesta plačevali tudi do 200.000 evrov. Med tistimi, ki so državo zapustili z zasebnimi ali posebnimi leti, so bili tudi znani posamezniki, kot sta nogometaš Cristiano Ronaldo in italijanski obrambni minister Guido Crosetto.

Humanitarne organizacije opozarjajo, da takšni prizori razkrivajo izrazito globalno neenakost. Dubaj velja za privlačno destinacijo za bogate zaradi razkošja in odsotnosti dohodnine, vendar je njegov razvoj močno odvisen od dela migrantov, ki se po navedbah organizacij za človekove pravice pogosto soočajo z izkoriščanjem. Medtem ko lahko najbogatejši ob krizah zapustijo mesto, delavci, ki so zgradili dubajsko infrastrukturo, te možnosti nimajo, kar po mnenju nevladnih organizacij razkriva globoko družbeno neenakost, povezano tudi s podnebno krizo.

Poleg družbenih razlik problem poglablja tudi okoljski vpliv. Analize kažejo, da zasebni leti na potnika povzročijo pet- do štirinajstkrat več emisij kot komercialna letala in celo do petdesetkrat več kot potovanje z vlakom. Kljub temu so emisije iz zasebnega letalstva med letoma 2019 in 2023 narasle za skoraj polovico.

Okoljske organizacije zato pozivajo k strožjim davkom in regulaciji luksuznih oblik prevoza. Po njihovem mnenju bi morali bogatejši posamezniki prevzeti večji delež odgovornosti za podnebne spremembe, saj njihov življenjski slog povzroča nesorazmerno visoke emisije.

Raziskava nevladne organizacije kaže, da je najbogatejši odstotek prebivalstva že v prvih dneh leta porabil svoj letni ogljični proračun, potreben za omejitev segrevanja planeta na 1,5 C. Strokovnjaki trdijo, da morajo izjemno bogati do leta 2030 zmanjšati svoje emisije za 97 odstotkov, da bi dosegli pravno zavezujoče podnebne cilje.

Oxfam zato poziva k uvedbi posebnega davka na dobiček bogatih onesnaževalcev in pojasnjuje, da bi uvedba takšnega davka za 585 naftnih, plinskih in premogovnih podjetij, v katera pogosto vlagajo najpremožnejši posamezniki, lahko že v prvem letu prinesla več kot 340 milijard evrov prihodkov. Predlagajo tudi prepoved ali visoke davke na luksuzne, zelo onesnažujoče oblike prevoza, kot so superjahte in zasebna letala. Emisije, ki jih zelo bogat Evropejec ustvari v približno enem tednu uporabe takšnega prevoza, so, kot navaja Euronews, primerljive s celotnim življenjskim ogljičnim odtisom osebe iz najrevnejšega odstotka svetovnega prebivalstva.

Strokovnjaki poudarjajo, da podnebna kriza že zdaj najbolj prizadene revnejše države, ki k segrevanju planeta prispevajo najmanj.