Spomnimo, pretekli konec tedna je moški v središču Splita s kalašnikovko ubil tri osebe. Osumljenec za strelski pohod je 25-letni mornar, Filip Zavadlav, ki ga je policija prijela manj kot tri ure po streljanju. Odredili so mu preiskovalni pripor, po oceni psihiatrične sodne izvedenke pa so ga premestili na psihiatrični oddelek zaporniške bolnišnice v Zagrebu.
Motiv njegovega strelskega pohoda ni znan – hrvaška policija je sicer zavrnila možnost, da bi šlo za obračun znotraj kriminalnih skupin, mediji pa so veliko poročali o tem, da naj bi šlo za maščevanje. Brat 25-letnega Zavadlova je domnevno preprodajalcem drog dolgoval večje količine denarja, ti pa so mu zato grozili in pritiskali nanj.
Njegov mlajši brat, Stanislav Zavadlav, se je odločil, da bo spregovoril za hrvaški portal Index.hr, saj je želel ovreči napačne informacije, ki so se pojavile o njegovi družini. Z novinarji se je že včeraj zjutraj dogovoril za popoldanski pogovor, nekaj ur potem pa so ga, kot jim je povedal, napadli na splitskem avtobusu.
"Napadli so me, misleč, da se maščujejo"
"Napadli so me, misleč, da to lahko kaj spremeni. Ampak tega, kar se je zgodilo, ne more nihče spremeniti. Nisem jim utegnil niti reči. Imajo me za krivega, ker mediji pišejo, kako je branil svojega brata," svojo izpoved začne Stanislav, ki trdi, da to ni res. Za Index je povedal, da je njegov brat imel probleme z žrtvama, saj sta od njega zahtevala denar. Dodal je, da sicer ne pozna podrobnosti njihovega konflikta. "Grozila sta meni in moji družini v sporočilih. Ko sta omenila mojega sina, sem govoril z bratom, a nisem vedel, da je tako …"
Ko je za grožnje povedal bratu, mu je ta rekel, da mu to ni všeč in kaj bodo storili. "Rekel sem mu: 'Naj, minilo bo.' V zadnjih 20 dneh ni bil psihično stabilen. Ni spal, nekaj ga je mučilo," je o Filipovem počutju pred strelskim pohodom povedal Stanislav, ki je skozi celoten pogovor ponavljal, da mu je žal in da če bi vedel, bi bratu njegovo dejanje preprečil. "Res ni spal niti minute, 13 dni. Potem je prišel 14. dan, ko je bil čisto iz sebe, in potem je storil nekaj groznega. Ne vem, v njem se je nabiral nek gnev, ni bil v redu. Mislim, da če bi v trenutku, ko je to storil, bil popolnoma pri sebi, se to ne bi zgodilo. Bil je razsut," je še povedal.
Tretje žrtve, ki je poškodbam podlegla v bolnišnici, naj njegov brat ne bi nameraval ubiti in naj bi mu bilo "neizmerno žal, saj ga je zamenjal". Dodal je, da mu je žal vseh treh umrlih in njihovih družin. "To so tri mlada življenja. Ne morem opisati, kako zelo mi je žal," je strto povedal.
Na vprašanje novinarke, zakaj groženj niso prijavili policiji, je dejal, da so bili prepričani, da to ne bi spremenilo ničesar. "Do zdaj smo imeli nekaj izkušenj s policijo, ko je vse delovalo narobe. Na primer, ko me je napadel moj oče, je brat poklical policijo, potem pa sem bil ovaden jaz," je poskušal razložiti, ob tem pa je dodal, da se mu zdi, da sistem ne deluje dobro. "Ne želim kritizirati, vsaka čast vsem, ki delajo v državnih službah, a mislim, da je to razlog, da brat groženj ni prijavil policiji."
Ko so Stanislava napadli na avtobusu, tega prav tako ni prijavil policiji. "Nisem odšel tja, saj bi bil zadržan, sem odvisnik in ne bi mogel početi vsega, kar lahko počnem na svobodi. No, ampak to, da sem odvisnik, ni privedlo do napada," je pojasnjeval.
Dejal je, da ga moti, kaj vse se piše o njegovi družini, čeprav je res, da so odraščali v težki situaciji. Mama jih je pogosto zapustila in se jim oglašala iz Francije ter Afrike. "Naš oče nas je vzgojil in spravil h kruhu. Nekaj mesecev smo bili tudi v sirotišnici in ostali bi tam, če ne bi bilo očeta. Mogoče nas ne bi smeli niti spustiti od tam, saj smo v družini odraščali neprimerno. Mogoče bi bilo bolje," je spregovoril o odraščanju.
O bratu je povedal, da je dober človek. "Ne kadi, trenira, ne pije alkohola," ga opiše in pove, da njemu in mlajšemu bratu zameri, ker uživata drogo. "Govori mi, da sem narkoman. Kar se tega tiče, je on čist, ampak vidite, tudi 'najčistejši' človek se zlomi," je dejal.
Želel je na psihiatrijo, oče mu je rekel, naj zaspi
"Slišal sem ga, ko je rekel: 'Moram na psihiatrijo.' Oče pa mu je rekel: 'Daj, ulezi se, poskušaj zaspati'. Ampak ni mu uspelo – ponudil sem mu tableto, pa je ni želel. V tem primeru bi zagotovo lahko zaspal, mogoče bi to vse spremenilo," je povedal o dnevih pred strelskim pohodom.
Povedal je, da se je z bratom nazadnje videl na policiji: "Želim ga slišati, želim ga videti. Poslal bi mu pismo. Takrat mi je rekel, da ima samomorilske misli. Hočem mu reči, naj tega nikoli ne naredi. Ker to bi meni in vsem pustilo posledice za vedno."
O sebi je povedal še, da je začel uživati drogo že v osnovni šoli. "Mladi ljudje ne vedo, v kaj se spuščajo. Ko sem bil živčen, čustveno razrvan, sem v heroinu našel navidezen mir. Ko spoznaš mir, ga želiš vedno. Tako se je vse začelo," je opisal svojo pot navzdol. Zdaj želi nehati uživati droge. "Končal sem pomorsko šolo. Svojemu otroku želim biti oče, kot si ga zasluži. Želim zagotoviti, da ne doživi niti en odstotek tega, kar sem doživel jaz. In ko mi bo v prihodnosti to uspelo, bom zadovoljen," je povedal Stanislav, ki se namerava za nekaj časa umakniti iz mesta, češ, da mu je težko pogledati v oči vse, ki so poznali žrtve.
KOMENTARJI (132)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.