Ker se je bal za svoje življenje, je naš sogovornik za 24ur.com sprva želel odgovarjati pod psevdonimom. Med protesti, ki so se začeli po, kot pravijo protestniki, prirejeni zmagi Lukašenka, so namreč aretirali že najmanj 7000 ljudi, dve osebi sta umrli. Policisti so protestnike pretepali, jih streljali z gumijastimi naboji in vodnimi topovi. Ni težko verjeti, da je režim pozoren tudi na objave v tujih medijih.
Toda 53-letni Dominik se je spomnil izraza velikega ruskega pisatelja Čehova: "Iztiskaj sužnja iz sebe, kapljico po kapljico" in se odločil, da nastopi s pravim imenom, priimek smo zaradi varnosti zadržali v uredništvu.
"Ni se lahko znebiti miselnosti sužnja. Zavest, ki se je razvijala čez več kot 20 let obstoječega režima, občutek manjvrednosti, ozaveščena odvisnost od države in njenih fiskalnih zakonov, vsega tega ni mogoče korenito spremeniti v nekaj minutah ali dneh," pravi Belorus, ki ga prijatelji kličejo Dimon. Dodaja, da je za preoblikovanje potreben čas, za prehod iz teme pa so potrebna leta boja s svojo psiho, ki postopno osvobaja dušo iz suženjstva. In prav zato gre tudi pri protestih v njegovem rodnem mestu Minsk, kjer živi več kot dva milijona ljudi.
Predstavnik srednjega razreda je včasih varoval nebo Sovjetske zveze
Med letoma 1986 in 1988 je služil v sovjetski vojski v silah zračne obrambe, kjer je na poveljniškem mestu v stalni pripravljenosti varoval nebo glavnega mesta Sovjetske zveze – Moskve, na najvišjem tajnem protiletalskem raketnem sistemu S-300 PT. "Večkrat sem na tablici spremljal Natovo bojno letalo in takrat fantastično ameriško strateško izvidnico SR-71, ki je letela po zahodnih mejah ZSSR, zavezniških držav v varšavskem bloku. Bil je zanimiv, a tudi stresen čas, ki je pripeljal do hude krize in razpada 'cesarstva'," je razložil. Po odhodu iz sovjetske vojske je v Minsku diplomiral na fakulteti za elektrotehniko.
Danes dela kot inženir v energetskem podjetju, ki izvaja popravila in vzdrževanje velikih energetskih objektov – termoelektrarn, tako v Belorusiji kot tudi Rusiji in tujini. Meni, da je predstavnik srednjega razreda, saj z družino živijo v stanovanju, imajo dva avtomobila in vikend na podeželju, sin pa obiskuje šolo. "Najstarejši sin iz prvega zakona je zapustil Belorusijo in živi v Sloveniji," je dodal.
Visoka inflacija, brezposelnost in kriminal so prispevali k zavestni izbiri Lukašenka za predsednika
Preden se je lotil trenutne, kot pravi, težke politične situacije v Belorusiji, je spomnil, da gre vendarle za mlado državo na zemljevidu Evrope, ki je neodvisnost razglasila leta 1990. Prve volitve so imeli 1994, zmagal pa je prav trenutni predsednik Aleksander Lukašenko. "Število 80 je po mojem mnenju za Lukašenka sveto, saj ga spominja na mladost in kaže na veliko podporo njegovega ljudstva," pravi Dominik in dodaja, da je vse mandate dobil z okoli 80 odstotki. "Zato je Lukašenko že 26 let predsednik Belorusije. Stabilno in brez zamenjav."
Leta 1994 je propad sovjetske ekonomije povzročil 50-odstotni padec industrijske proizvodnje. "Beloruski narod je bil v najtežjih gospodarskih razmerah. Visoka inflacija, brezposelnost in kriminal so prispevali k zavestni izbiri Lukašenka za predsednika," se spominja in dodaja, "zaradi populističnih govorov in diktatorskih zapisov, nisem glasoval za Lukašenka. Tudi v drugih časih nisem glasoval zanj."
V videu je slišati policiste, ki ljudi pozivajo, naj odidejo domov, saj s svojo prisotnostjo na protestih kršijo zakon.
Po nastopu Lukašenka: boljše vezi z Rusijo, podvojene plače državnih uslužbencev ...
"Kot vsak človek," pravi Dominik, "ima tudi prvi predsednik Belorusije pozitivno in negativno plat. Je naredil kaj dobrega? Seveda." Da bi obnovil propadlo industrijsko proizvodnjo v državi, je Lukašenko zasledoval usmerjen potek približevanja Rusiji, s tem pa omogočil zalaganje industrijskih obratov z naročili. "Danes se 80 do 90 odstotkov beloruskih izdelkov proda v Rusijo, ki je glavni trgovski partner Belorusije," pojasnjuje. Poleg tega je bil na pobudo Lukašenka organiziran referendum in ruski jezik je poleg beloruščine dobil status državnega jezika. "To je prispevalo k tesnejši izmenjavi idej, integraciji inženirskih rešitev in tesnejši medetnični komunikaciji z Rusijo."
"V prvem mandatu so se plače državnih uslužbencev podvojile, uveden je bil državni nadzor nad cenami in prekinjena nepregledna privatizacija velikih tovarn in organizacij. Prav tako so bili z Rusijo sklenjeni sporazumi o dobavi poceni energetskih virov (nafta in plin), saj jih podjetja niso mogla plačati po svetovni ceni," razlaga. V letih 2000–2013 so zabeležili visoko rast BDP, kar je dvignilo življenjske standarde znatne populacije. "Treba je omeniti, da je bil pomemben del te visoke rasti dosežen z izvozom poceni ruske nafte, ki jo je Belorusija nato uvažala v Zahodno Evropo po visokih svetovnih cenah. Kot pravijo v poslu: 'Denar ne diši'," pravi naš sogovornik.
Imajo tudi ene najvišjih kmetijskih subvencij na svetu, te dosegajo tudi do 60 odstotkov. "Beloruske mlečne in mesne izdelke odlikuje njihova naravnost, zato so v tujini zelo priljubljeni. Kmetijstvo se hrani z našimi davki, cena pa je primerljiva s cenami podobnih izdelkov naših sosed: Litve, Poljske, Ukrajine," razlaga.
Ne država, ampak miniaturna Sovjetska zveza
Leta 1998 je bil podpisan sporazum o enakih pravicah državljanov Belorusije in Rusije. "To je omogočilo državljanom Belorusije, da so se brez omejitev gibali in delali na ozemljih bogatejše Rusije," pravi in dodaja, da sta pomembna "stabilnost in spokojnost". "Vsi hodijo v službo in prejemajo povprečno plačo okoli 400 evrov. Stabilni zločin. Na kratko: ne država, ampak miniaturna ZSSR – 'Park sovjetskega obdobja', kot pravijo Rusi, ki prihajajo k nam," razlaga.
Dominik proteste podpira iz več razlogov. "Vsi pozitivni dosežki Lukašenkovega gospodarskega modela so povzročili ponavljajoče se krize v državi," na drugi strani predstavi negativne posledice Lukašenkovega vladanja. Zaradi populistične ekonomske politike režima v letih 2008–2009 je prišlo do finančne krize. "Inflacija se je povečala na 13,3 odstotka, vrednost rublja se je znižala za 20 odstotkov, cene blaga pa so se močno povečale. Država je bila prisiljena zaprositi za finančno pomoč Rusijo in Mednarodni denarni gospodarski sklad," je pojasnil in opisal še nekaj kriz.
V 2011 so imeli 109-odstotno inflacijo, plače so se skoraj prepolovile. Leta 2014 pa se je beloruski rubelj pocenil za 55 odstotkov. "Država stalno potrebuje zunanja posojila za podporo obstoječemu razvojnemu modelu. Ljudje so utrujeni od nenehno ponavljajočih se finančnih in gospodarskih kriz ter neučinkovitega sovjetskega ekonomskega modela upravljanja," trdi.
"Mladi so tisti, ki ustvarjajo strastno energijo za jutri"
"Ena oseba ne bi smela imeti funkcije predsednika več kot dva zaporedna mandata," je prepričan. "Ta demokratična norma spodbuja zakonito in dosledno spremembo vodstvene ekipe, omogoča učinkovito premikanje države naprej, ustvarja socialno spodbudo za mlade, ko vedo, da tudi sami lahko nekega dne zasedejo predsedniški položaj," pravi. Leta 2004 je bil z Lukašenkovo podporo po referendumu sprejet amandma k ustavi države, da se odpravi omejitev števila predsedniških mandatov. Evropska unija in ZDA tega referenduma ne priznavata.
Pravi, da je v 26 letih zrasla mlada generacija, ki si želi na najvišjem vladnem mestu videti mlajšega, naprednejšega in bolj ustvarjalnega predsednika. "Na primer kot komik Zelenski, ki je postal predsednik Ukrajine," je dodal. Prepričan je, da v razvitih državah razvojne trende postavljajo mladi. "Mladi so tisti, ki ustvarjajo strastno energijo za jutri," pravi, tudi njegov desetletni sin veliko razume in si želi demokratičnih sprememb.
Kot tretji razlog navaja pomanjkanje sistemskega nasprotovanja v državi, zaradi političnih omejitev in stroge cenzure v medijih. To državljanom namreč onemogoča izražanja drugih stališč, ki so v nasprotju z uradno propagando. "Državljani že dolgo živijo po treh merilih: Eno je rečeno, drugo je narejeno in tretje je mišljeno. To je politična stagnacija, ki je v svojem bistvu oblikovala kult osebnosti enega človeka – predsednika Lukašenka," je prepričan.
"Verjetno je to pasivna in blaga narava pritiska na režim"
Komercialno podjetje, v katerem dela, se boji, da bi stavke delovnega kolektiva pripeljale do kršitev pogodbenih obveznosti in s tem do motenj v oskrbi z električno energijo do odjemalcev. Sindikalni odbor se za zdaj drži blagega protesta. "Poslali smo uradno peticijo, ki določa zahteve delavcev do oblasti. Čakamo odgovor na naše zahteve centralnega sindikalnega odbora energetskega sektorja: izpustitev političnih zapornikov, nepriznavanje volilnih izidov in izvedba ponovljenih volitev, razrešitev in pregon voditeljev struktur," pravi.
"Verjetno je to pasivna in blaga narava pritiska na režim," je vdan. "Toda v 26 letih obstoja tega stabilnega režima smo v veliki meri pozabili, kako protestirati. Ponovno se bomo morali 'naučiti hoditi'," še pravi, a dodaja, da je evolucijska pot varnejša od eksplozivne in nepredvidljive revolucionarne poti.
Na volilni dan in še za dva dni zatem je bil v državi prisilno izključen internet
Kot pravi naš sogovornik, so ljudje najbolj jezni zaradi "množičnih kršitev med volilno kampanjo", saj da so njihove kandidate odstranili iz registracije, enega (Babariko) celo aretirali in med štetjem glasov številne ponaredili. Prav tako je bil na glavni volilni dan in še za dva dni zatem v državi prisilno izključen internet. "To je še bolj razburilo državljane države," pravi naš sogovornik: "Ljudje nimajo druge možnosti, kot da mirno izrazijo svoje stališče in zagovarjajo svoj glas."
"Opozoril bom, da za obstoječi Lukašenkov režim ni glasoval niti eden od mojih sorodnikov, prijateljev in znancev," kljub temu je uradno znova pridobil "svoje sveto število glasov – 80 odstotkov". "Ukradli so mi glas in ukradli so glasove mojih sorodnikov, prijateljev in znancev," trdi. Povedal je, da v času mirnih opozicijskih protestov v Minsku in drugih mestih države ni bila poškodovana niti ena trgovina ali stavba, ni bilo razbitega niti enega trgovinskega okna, niti en avto ni zgorel. "Državljani so šli na ulice praznih rok in v običajnih poletnih oblačili, niso bili nevarni in niso bili zaščiteni," pravi.
A kot razlaga, je bil odziv vlade na mirne proteste državljanov izredno oster, agresiven in neupravičen. "Popolnoma oboroženi in zelo dobro opremljeni specialci (OMON), specialne ekipe in notranje čete so se na civiliste spravili s kovinskimi ščiti, gumijastimi palicami, dimnimi bombami, bliskavicami, gumijastimi metki, vodnimi topovi in posebnimi vozili za izolacijo zapornikov." Priprtih je bilo okoli 7000 državljanov, eden od protestnikov je bil ubit, nekateri poročajo celo o dveh mrtvih. "Na stotine ljudi je bilo sprejetih v bolnišnice z različnimi hudimi poškodbami in strelnimi ranami. Pogrešajo več kot 30 ljudi," razlaga.
"Država je utonila v temo in šok zaradi kaosa in vsemogočnosti varnostnih sil, oblečenih v črne uniforme," je povedal. "Črnosrajčniki in črne stotice" – tako zdaj imenujejo oblastne strukture. "Pet zaposlenih iz mojega podjetja je bilo pridržanih, s strani varnostnih sil pa so utrpeli prekomerno uporabo sile. Sindikalni odbor našega podjetja jim nudi finančno pomoč pri zdravljenju in rehabilitaciji," pravi. Da s strani oblasti nikoli ni bilo take stopnje nasilja in surovosti v času mirne demonstracije, še razlaga. "Raven jeze in agresije je presegla vse meje. Mnogi protestniki so začeli varnostne sile klicati z za Beloruse grozno besedo – fašisti," je opisal domače razmere.
Brat in nečak po protestih z blagim pretresom možganov
"Priznam, da sta moja starost 53 let in dejstvo, da imam desetletnega sina, zmanjšala mojo strastno energijo, zato nisem sodeloval pri aktivnem spopadu z oboroženim OMONom," pravi. A za razliko od njega, sta v tovrstnih akcijah sodelovala njegov brat in nečak. "Od poka svetlobnih granat in več udarcev težkih gumijastih palic varnostnih sil sta oba dobila blagi pretres možganov. Da modrice izginejo in da bosta okrevala po duševnih motnjah, od tega kar sta videla in doživela, bo potrebno nekaj časa," je razložil.
Brat in nečak sta se odločila, da bosta hodila le še na mirne proteste, ki se jih udeležujejo tudi drugi sorodniki, prijatelji in znanci našega sogovornika. "Mnoga beloruska podjetja in organizacije se v času kosila odpravijo na mirno povorko: delavci, zdravstveni delavci in zdravniki, inženirji, učitelji in kulturni delavci. Veliko jih osebno poznam. To je spontana množična porast, ki priča o dejstvu, da so dolgoletni pritiski na Beloruse s strani Lukašenkovega režima privedli do pospeševanja družbenopolitičnih procesov v državi," je prepričan. "Smo priča nastanku naroda Belorusov, ki temelji na svobodi izbire, medsebojni pomoči in spoštovanju pravic in obveznosti."
"Razprave med našimi kolegi so bile burne"
Dominik sicer pozna tudi nekaj ljudi, ki protestirajo v podporo Lukašenku: "Takih ljudi je bilo zelo malo, 15–20 odstotkov". Na eni od aplikacij za klepet imajo z diplomanti inženirjev ZSSR skupni pogovor, kjer so govorili o aktualnih težavah in novicah o volilni kampanji. "Najbolj goreči zagovorniki Lukašenkovega režima so bili naši kolegi, ki zdaj živijo v Rusiji in Belgiji. Niso državljani Belorusije, a radi pridejo na obisk k nam. Ljubosumni so na našo čistočo ulic, spokojnost, strog red in neomejeno moč ene osebe. Morda je to nostalgija po mladosti in velikem cesarstvu ZSSR," pravi.
"Razprave med našimi kolegi so bile burne," pravi in razlaga, da so nekateri Lukašenkovi podporniki celo zapustili pogovor. Uprava, lokalna izvršna oblast, direktorji velikih tovarn in njihove družine, ki naj bi predstavljali od 20 do 30 odstotkov prebivalstva države, so zadovoljni s trenutnimi razmerami, zato podpirajo Lukašenkov režim. "Sprememba režima bi vplivala tudi nanje, zato bodo vztrajali do zadnjega," je še prepričan.
"Seveda me je strah"
Po drugi strani pa režimu nasprotuje mirna večina navadnih državljanov. Dominik ocenjuje, da je od 60 do 70 odstotkov tistih, ki so utrujeni od "žilavega" prvega in edinega predsednika, ki že 26 let meni, da je nenadomestljiv. "Večina državljanov želi razvoj, spremembo propadajočega režima in premik naprej," pravi.
"Strah je zaščitna funkcija vsake osebe pred neznanim, nejasnim, nerazumljivim. Strah mine, ko so v bližini ljudje in prijatelji. Verjetno je strah mogoče nadzorovati, a to vsak počne na svoj način," pravi in priznava, da se boji za svojo družino in ljudi, ki so trpeli zaradi nasilja varnostnih sil. "In pa strah za prihodnost države," je še dodal, saj da so neznane spremembe, ki jih čakajo, zastrašujoče. "Ampak te spremembe so nujne za premik in razvoj države. Podpora evropskih držav, ki so že prehodile to pot od totalitarnega režima do demokratične družbe, je pomembna bolj kot kdaj koli prej," je prepričan. "Izrekel bom grozno misel, vendar raje zbolim za covidom-19, kot pa da bi ves čas bežal in se skrival pred represivnimi državnimi organi," še meni.
O Tihanovski: Zdelo se mi je, da je ležerna in šibka ženska, gospodinja
Na začetku predsedniške kampanje Tihanovske ni obravnaval kot predstavnico opozicije. "Zdelo se mi je, da je ležerna in šibka ženska, gospodinja," pravi, a dodaja, da se je njegovo stališče postopoma spremenilo. "In to, potem ko je bil eden glavnih nasprotnikov režima, bankir Babariko, aretiran, drugi, Cepkalo, pa ni bil registriran," pojasnjuje. Po podpori volilnega štaba Babariko-Cepkalo je na nek način protestna kandidatura Tihanovske poenotila različne segmente prebivalstva Belorusije.
"Po mojem mnenju Tihonovska ni močna politična vodja protestnega gibanja, ki bi se bila pripravljena soočiti z režimom. Dokaz tega je, da je po pritisku oblasti pobegnila v Litvo," je pripomnil. Prav zato meni, da je Tihanovska zgolj začasna kandidatka za prehodno obdobje do takrat, ko bodo zagotovljene nove svobodne volitve. Dodaja, da o njeni kandidaturi sicer ne more zares soditi. "Zgodovina jo je izbrala in jo potisnila na politično prizorišče po zakonih življenja, ki nam niso znani. To kolo zgodovine včasih naredi nepredvidljive zasuke, ki jih je težko razložiti," meni in dodaja, da bo za njeno objektivno oceno potreben čas.
"Mogoče se motim v svojih domnevah in izjavah, saj ne morem zanesljivo napovedati prihodnosti naše države, ki se oblikuje pred našimi očmi. Vendar pa zagotovo vem:'Spremembe zahtevajo naša srca'," je zaključil s citatom ruskega pevca Viktorja Tsoija.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.