Generalni sekretar ZN vsako leto pripravi seznam svetovnih držav in milic, ki ogrožajo otroke in kršijo njihove pravice.
Seznam pripravlja Antonio Guterres, pošlje ga Varnostnemu svetu (VS), ta pa odloča, ali bo na podlagi tega ukrepal. Vendar večjih ukrepov ni pričakovati, saj so ena izmed stalnih članic VS ZN tudi ZDA, ki imajo pravico do veta, do zdaj pa še niso ukrepale proti Izraelu. Enak primer je bil v Rusiji, ki je prav tako stalna članica. Ko so ZN Rusijo uvrstili na črni seznam, VS ni ukrepal, saj je Rusija dala veto.
Vključitev Izraela na seznam bo najverjetneje le še bolj osvetlila ravnanje te države v vojni Gazi in povečala že tako zaostrene odnose z Združenimi narodi, poroča AP.
Tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric je poudaril, da je Guterresev vodja osebja poklical tudi izraelsko misijo ZN, da bi jih opozoril glede dogajanja v Gazi. "To se stori zato, da se državo opozori in da preprečimo uhajanje informacij," je dejal. A izraelski veleposlanik pri ZN Gilad Erdan ni bil zadovoljen s slišanim. Telefonski klic, ki ga je opravil z Guterresem, je posnel in del pogovora objavil na družbenih omrežjih. V posnetku je slišati, da je Erdan izrazil ogorčenje nad odločitvijo ZN in IDF označil za "najbolj moralno vojsko na svetu". "Edini, ki je danes na črni listi, je generalni sekretar, čigar odločitve od začetka vojne in še prej nagrajujejo teroriste in jih spodbujajo, da za teroristična dejanja uporabljajo otroke ... Sram naj ga bo!"
Dujarric je dejal, da je "šokantno in nesprejemljivo", da je Erdan objavil zasebni klic, in dodal, da v 24 letih dela v ZN česa takega še ni videl, piše CNN.
A kljub ogorčenosti Izraelcev Združeni narodi trdno stojijo za svojo odločitvijo. Izrael se je namreč na seznam uvrstil po osmih mesecih vojne v Gazi, v kateri naj bi bilo ubitih več kot 15.500 otrok.
Zaenkrat ni znano, kakšne kršitve se Izraelu v tem poročilu očitajo, saj je vsebina še vedno tajna. Poročilo po poročanju BBC običajno zajema navedbe o pobijanju otrok v oboroženih konfliktih, različnih vrstah nasilja nad otroki, preprečevanju dostopa do pomoči ali ciljnih napadih na šole in bolnišnice.
Vojno je sicer sprožil napad na Izrael, ki ga je 7. oktobra vodil Hamas in v katerem je bilo ubitih 1200 ljudi, približno 250 pa je bilo zajetih kot talcev. Številni so še vedno v ujetništvu, vodstvo Hamasa pa je kljub silovitemu izraelskemu napadu še vedno na prostosti.
Na tako imenovanem "črnem seznamu ZN" Izrael sicer še zdaleč ni osamljen. V preteklosti so bile na seznam uvrščene države, kot so Savdska Arabija, Afganistan, Demokratična republika Kongo, Sudan, Sirija in Jemen.
Čeprav so Palestinci izrazili odobravanje nad odločitvijo ZN, pa je njihov odposlanec, Rijad Mansur, dejal, da odločitev o uvrstitvi Izraela na seznam "ne bo vrnila več deset tisoč naših otrok, ki jih je Izrael v več letih ubil, in ne bo vzpostavila normalnega življenja za otroke, ki so jih njegova dejanja trajno onesposobila".
"Je pa pomemben korak v pravo smer k odpravi dvojnih meril in kulture nekaznovanosti, ki jo je Izrael predolgo užival in zaradi katere so bili naši otroci izpostavljeni njegovim posledicam," je dodal.
Letno poročilo bo Varnostnemu svetu sicer predloženo 14. junija, ta bo o njem razpravljal 26. junija. O morebitnih ukrepih se bodo odločale članice.
So pa odnosi med ZN in Izraelom zdaj na najnižji ravni v zgodovini, izraelski diplomati so namreč večkrat tudi obsodili ZN. Kritizirali so tudi agencijo ZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA), Svetovno zdravstveno organizacijo, telo ZN za enakost spolov UN Women in posebno poročevalko ZN za zasedena palestinska ozemlja Francesco Albanese. V Gazi je bilo medtem od začetka konflikta ubitih več deset uslužbencev Združenih narodov.
