Netanjahu za ameriško televizijsko hišo Newsmax ni hotel navesti časovnega okvira za uresničitev izraelskih vojnih ciljev in s tem konca vojne, ga povzemajo pri BBC.
Po enem mesecu od napada je sicer dejal, da je vojna "vsekakor že čez polovico", kasneje pa je pojasnil, da je z izjavo mislil na izvedene misije in ne na čas trajanja vojne. Netanjahu je tudi prepričan, da se bo iranski režim sesul od znotraj in ponovil, da sprememba režima ni cilj.
Odprtje Hormuške ožine "na tak ali drugačen način"
Kot je Rubio dejal za katarski medij Al Jazeera, lahko Iran upošteva mednarodno pravo in dovoli prehod ladij prek ožine, ali pa bo "koalicija držav iz vsega sveta in regije ob sodelovanju ZDA poskrbela, da se odpre". Podrobnosti o morebitnih ukrepih ni predstavil.
"Če se odločijo blokirati ožino, se bodo morali soočiti s pravimi posledicami, ne le s strani ZDA, ampak tudi držav v regiji in svetu," je dejal v pogovoru, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Bi pa se z vprašanjem Hormuške ožine ukvarjali šele po dosegu ključnih ciljev vojaškega posredovanja, med katere je vštel uničenje iranskega letalstva in mornarice ter zmanjšanje lokacij za izstreljevanje raket. Te bi bilo po njegovih besedah mogoče doseči "v tednih, ne mesecih".
Ameriški Wall Street Journal medtem poroča, da naj bi bil Trump pripravljen končati vojno proti Iranu, četudi bi Hormuška ožina ostala v pretežni meri zaprta. Operacija za odprtje prehoda bi namreč trajanje konflikta zavlekla prek predvidenih štirih do šestih tednov.
Namesto tega naj bi Trump želel odprtje ključne poti doseči po diplomatski poti, šele v primeru neuspeha pa bi se za pomoč pri deblokadi obrnil na zaveznike v Evropi in Zalivu, ob sklicevanju na predstavnike administracije poroča časnik, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.
Hormuška ožina je ključna pomorska pot za tranzit nafte in plina iz regije. Iranski napadi in grožnje spričo konflikta, ki sta ga februarja sprožila ZDA in Izrael, so v veliki meri ustavili promet prek poti, po kateri sedaj pluje le omejeno število tankerjev. Motnje v dobavi so na svetovnih trgih prispevale k vse višjim cenam energentov.
Iran zanika pogajanja z ZDA
Iran medtem zanika, da bi se že pogajal z ZDA in izpostavlja, da pogajanj ne bo, dokler bodo spopadi še trajali.
Država naj bi tudi odobrila načrte za uvedbo pristojbin za promet skozi Hormuško ožino, ki bi ameriškim in izraelskim ladjam prepovedali plovbo skozi ožino. Iranski državni mediji, ki jih povzemajo pri BBC, navajajo še, da bi prepovedi veljale tudi za države, ki sodelujejo pri sankcijah proti Iranu. Nov sistem s pristojbinami so najavili na iranski državni televiziji, kjer so sporočili, da ga bodo uvedli v sodelovanju z Omanom.
ZDA so sicer prepričane, da bo Hormuška ožina tako ali drugače ponovno odprta. Ko bodo ZDA dosegle cilje in če bo Iran še naprej blokiral ožino, "se bo moral soočiti z resničnimi posledicami, ne le s strani ZDA, temveč tudi ostalih držav v regiji in preostalega sveta," je za Al Jazeero dejal ameriški državni sekretar Marco Rubio.
V Libanonu ubiti štirje izraelski vojaki
Izraelska vojska je danes sporočila, da so bili štirje njeni pripadniki ubiti v spopadih na jugu Libanona, kjer potekajo boji med Izraelom in oboroženim gibanjem Hezbolahom. Še dva vojaka sta bila ranjena, so dodali. Indonezija je medtem potrdila smrt treh svojih vojakov, ki so delovali v okviru mirovne misije ZN na jugu Libanona (Unifil).
Izraelska vojska je v izjavi potrdila smrt štirih vojakov, pri čemer enega ni identificirala. Dodala je, da je bil huje ranjen še en pripadnik izraelskih sil, težje poškodbe je utrpel tudi rezervist.
Indonezijske oblasti pa so danes potrdile smrt treh mirovnikov Unifila, potem ko sta se na jugu Libanona v obdobju 24 ur zgodila dva incidenta.
Ministrstvo za obrambo v Džakarti je sporočilo, da je bil v nedeljo ubit indonezijski vojak, več drugih pa je bilo ranjenih, nato sta bila v ponedeljek v drugem incidentu ubita dva vojaka, še dva pa sta bila hudo poškodovana.
Indonezijska vlada je izjavila, da misija Unifil preiskuje "natančen vzrok" incidenta. "Od vseh strani, vpletenih v spor, se pričakuje, da spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in zagotovijo varnost mirovnega osebja," so poudarili. Preiskavo naj bi izvedla tudi izraelska vojska.
Mirovne sile ZN ob libanonsko-izraelski meji so se večkrat znašle v navzkrižnem ognju, potem ko so se v izraelsko-ameriški vojni proti Iranu ta mesec tudi v Libanonu ponovno vneli spopadi med Izraelom in proiranskim oboroženim gibanjem Hezbolahom. Po zadnjih uradnih podatkih je izraelska ofenziva terjala 1247 življenj, še več kot 3600 je ranjenih.
Unifil na jugu Libanona deluje od leta 1978, trenutno misija vključuje okoli 7500 vojakov iz skoraj 50 držav.
Francija je zaradi incidentov v ponedeljek zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov. Pariz najostreje obsoja napade, v katerih so bili v nedeljo in ponedeljek ubiti trije pripadniki Unifila, je dejal zunanji minister Jean-Noel Barrot. Incidente je obsodila tudi Španija.
