Trump zaveznicam: ZDA vam ne bodo več pomagale, same si pojdite po nafto

V napadih na iranski otok Kešm v strateško pomembni Hormuški ožini je bil zadet obrat za razsoljevanje vode, ki posledično ne deluje, so danes poročali iranski mediji. Škode po njihovih navedbah ne bo mogoče v kratkem odpraviti.

Možnost napadov na obrate za razsoljevanje vode, kakršnih je ob obali Perzijskega zaliva več sto in so ključni za oskrbo tamkajšnjega prebivalstva z vodo, je včeraj napovedal ameriški predsednik Donald Trump, ki je v primeru odsotnosti dogovora in nadaljnje blokade Hormuške ožine zagrozil z napadi na iranske elektrarne, naftne vrtine in otok Harg, prek katerega poteka okoli 90 odstotkov iranskega izvoza nafte.

Iran je sicer od razsoljevanja za zagotavljanje zalog vode precej manj odvisen kot zalivske države, kot so denimo Katar, Savdska Arabija in Bahrajn.

Iranske oblasti so danes potrdile še, da je bila v regiji Isfahan v osrednjem delu države zadeta lokacija, povezana z vojsko, pri čemer pa podrobnosti niso navedli. "Informacije o obsegu škode ali številu smrtnih žrtev zaradi teh napadov trenutno niso na voljo," je dejal namestnik guvernerja regije Akbar Salehi. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal naj bi bilo v Isfahanu napadeno skladišče streliva.

V mestu Zanjan na severozahodu Irana pa je bilo v napadih po poročanju državnih medijev zadeto šiitsko versko središče, pri čemer naj bi bilo poškodovanih več poslopij, tudi mošeja. Pri tem naj bi bili ubiti najmanj trije ljudje, več je ranjenih.

O eksplozijah so danes poročali tudi iz prestolnice Teheran, kjer je bila motena oskrba z elektriko.

V ameriško-izraelskem napadu je bilo danes zadeto tudi eno največjih iranskih farmacevtskih podjetij Tofigh Daru Research & Engineering Company, ki proizvaja anestetike in zdravila proti raku, je sporočila iranska vlada. "Med napadi ZDA in sionističnega režima na civilna središča je bilo poškodovano eno največjih podjetij, ki proizvaja zdravila proti raku, anestetike in specializirana zdravila, poškodovana pa je bila tudi proizvodna linija za zdravila," je pojasnila vlada.

Izraelska vojska je pripravljena vojaško operacijo v Iranu nadaljevati še več tednov, je danes na spletni novinarski konferenci zagotovil predstavnik vojske podpolkovnik Nadav Šošani, potem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu včeraj izjavil, da se je vojna z Iranom prevesila v drugo polovico.

Netanjahu je za konservativno ameriško televizijsko hišo Newsmax dejal, da se je vojna z Iranom zagotovo že prevesila v drugo polovico v kontekstu uspešnosti izvedbe misije. Koliko časa bo še trajala, pa ni želel komentirati.

Ko so o stališču izraelske vojske mediji danes povprašali Šošanija, je ta odgovoril: "Pripravljeni smo na nadaljevanje operacije v tednih, ki prihajajo." Dodal je, da ima vojska v ta namen izbrane cilje ter pripravljeno strelivo in vojake, da pa je vodstvo tisto, ki bo odločilo o poteku operacije.

Hormuška ožina se bo znova odprla na tak ali drugačen način, pa je včeraj ocenil zunanji minister ZDA Marco Rubio in Iran posvaril pred posledicami, če bo še naprej blokiral to pot, ključno za prevoz nafte. Predsednik ZDA naj bi sicer po poročanju Wall Street Journala razmišljal o končanju vojne tudi v primeru nadaljnjega zaprtja ožine.

Kot je Rubio dejal za katarski medij Al Jazeera, lahko Iran upošteva mednarodno pravo in dovoli prehod ladij prek ožine, ali pa bo "koalicija držav iz vsega sveta in regije ob sodelovanju ZDA poskrbela, da se odpre". Podrobnosti o morebitnih ukrepih ni predstavil.

"Če se odločijo blokirati ožino, se bodo morali soočiti s pravimi posledicami, ne le s strani ZDA, ampak tudi držav v regiji in svetu," je dejal v pogovoru.

Bi pa se z vprašanjem Hormuške ožine ukvarjali šele po dosegu ključnih ciljev vojaškega posredovanja, med katere je vštel uničenje iranskega letalstva in mornarice ter zmanjšanje lokacij za izstreljevanje raket. Te bi bilo po njegovih besedah mogoče doseči "v tednih, ne mesecih".

Ameriški Wall Street Journal medtem še poroča, da naj bi bil Trump pripravljen končati vojno proti Iranu, četudi bi Hormuška ožina ostala v pretežni meri zaprta. Operacija za odprtje prehoda bi namreč trajanje konflikta zavlekla prek predvidenih štirih do šestih tednov.

Namesto tega naj bi Trump želel odprtje ključne poti doseči po diplomatski poti, šele v primeru neuspeha pa bi se za pomoč pri deblokadi obrnil na zaveznike v Evropi in Zalivu, ob sklicevanju na predstavnike administracije poroča časnik.

Je pa predsednik ZDA Trump danes znova kritiziral evropske zaveznice, predvsem Združeno kraljestvo in Francijo, ker ne sodelujeta pri ameriških napadih na Iran. Državam, ki zaradi omejitve plovbe skozi Hormuško ožino ne morejo dobiti goriva, pa je sporočil, naj ga kupijo od ZDA, ali pa "gredo tja in si ga vzamejo same".

"Vsem tistim državam, ki zaradi Hormuške ožine ne morejo dobiti kerozina, kot je na primer Združeno kraljestvo, ki se ni hotelo vmešavati v obglavljenje Irana, imam naslednji predlog: prva možnost – kupite ga od ZDA, mi ga imamo v izobilju, in druga možnost – končno zberite pogum, pojdite v ožino in si ga preprosto VZEMITE," je Trump zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.

"Naučiti se boste morali, kako se boriti sami, ZDA vam ne bodo več priskočile na pomoč, tako kot vi niste bili tu za nas. Iran je praktično uničen. Najtežje delo je že opravljeno. Sami si pojdite po nafto," je dodal.

Predsednik ZDA je v ločenem zapisu kritiziral tudi Francijo: "Francija ni dovolila, da bi letala, namenjena v Izrael in naložena z vojaško opremo, preletela francosko ozemlje. Francija je bila ZELO NEKORISTNA v zvezi z 'iranskim klavcem', ki je bil uspešno odstranjen! ZDA si bodo to ZAPOMNILE!!!"

Napetosti med ZDA in evropskimi zavezniki se nadaljujejo, potem ko je ameriški državni sekretar Rubio včeraj še izjavil, da bi ZDA lahko zaradi omejene podpore zaveznic v vojni proti Iranu po konfliktu preučile vlogo zveze Nato.

Rubio je bil prav tako kritičen do zaveznic pri podpori ZDA, zlasti do Španije, ki je ameriškim silam med konfliktom na Bližnjem vzhodu prepovedala uporabo vojaških oporišč v Roti in Moronu za napade na Iran ter zaprla njen zračni prostor za ameriška letala, ki sodelujejo v napadih.

Italija je več ameriškim letalom pred nekaj dnevi prav tako zavrnila dovoljenje za pristanek v vojaškem oporišču na Siciliji.

V Rimu so sicer dovolili ZDA, da svoja oporišča v Italiji uporabljajo za običajne operacije v skladu z dvostransko pogodbo, kakršno koli uporabo zunaj tega obsega pa bi moral odobriti parlament. Italija je bila po navedbah virov o načrtih ameriške vojske obveščena šele, ko so bila letala že v zraku. ZDA ob tem Rima niso predhodno zaprosile za dovoljenje ali obvestile italijanskih oblasti, za kakšno vrsto letov gre.

Iran medtem zanika, da bi se že pogajal z ZDA in izpostavlja, da pogajanj ne bo, dokler bodo spopadi še trajali.

Država naj bi tudi odobrila načrte za uvedbo pristojbin za promet skozi Hormuško ožino, ki bi ameriškim in izraelskim ladjam prepovedali plovbo skozi ožino. Iranski državni mediji, ki jih povzemajo pri BBC, navajajo še, da bi prepovedi veljale tudi za države, ki sodelujejo pri sankcijah proti Iranu. Nov sistem s pristojbinami so najavili na iranski državni televiziji, kjer so sporočili, da ga bodo uvedli v sodelovanju z Omanom.

Izraelska vojska je medtem danes sporočila, da so bili štirje njeni pripadniki ubiti v spopadih na jugu Libanona, kjer potekajo boji med Izraelom in oboroženim gibanjem Hezbolah. Še dva vojaka sta bila ranjena, so dodali.

Indonezijske oblasti pa so danes potrdile smrt treh svojih vojakov, ki so delovali v okviru mirovne misije ZN na jugu Libanona (Unifil).

Ministrstvo za obrambo v Džakarti je sporočilo, da je bil v nedeljo ubit indonezijski vojak, več drugih pa je bilo ranjenih, nato sta bila včeraj ponedeljek v drugem incidentu ubita dva vojaka, še dva pa sta bila hudo poškodovana.

Indonezijska vlada je izjavila, da misija Unifil preiskuje "natančen vzrok" incidenta. "Od vseh strani, vpletenih v spor, se pričakuje, da spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in zagotovijo varnost mirovnega osebja," so poudarili. Preiskavo naj bi izvedla tudi izraelska vojska.

Mirovne sile ZN ob libanonsko-izraelski meji so se večkrat znašle v navzkrižnem ognju, potem ko so se v izraelsko-ameriški vojni proti Iranu ta mesec tudi v Libanonu znova vneli spopadi med Izraelom in proiranskim oboroženim gibanjem Hezbolah. Po zadnjih uradnih podatkih je izraelska ofenziva terjala 1247 življenj, še več kot 3600 je ranjenih.

Unifil na jugu Libanona deluje od leta 1978, trenutno misija vključuje okoli 7500 vojakov iz skoraj 50 držav.

Francija je zaradi incidentov v ponedeljek zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov. Pariz najostreje obsoja napade, v katerih so bili v nedeljo in včeraj ubiti trije pripadniki Unifila, je dejal zunanji minister Jean-Noel Barrot. Incidente je obsodila tudi Španija.

Evropska komisija je danes prav tako obsodila napade na mirovnike ZN in pozvala k temeljiti preiskavi, da se razjasnijo okoliščine. "Ti napadi predstavljajo hudo kršitev mednarodnega prava, so popolnoma nesprejemljivi in se morajo nemudoma ustaviti," je dejal tiskovni predstavnik Anouar El Anouni.