Po več kot 19 mesecih napadov na Gazo in več kot dveh mesecih popolne blokade dobav vsakršne pomoči v razdejano enklavo je izraelska vojska napovedala "širitev boja" v Gazi.
Namen okrepljene ofenzive bo izpolnitev vseh vojnih ciljev, vključno z osvoboditvijo ujetnikov in uničenjem palestinskega gibanja Hamas, so v izjavi sporočile izraelske sile. Vojska namerava tudi zasesti območja v enklavi.
V okrepljenih napadih na Gazo je bilo tako v četrtek kot v petek ubitih več kot sto ljudi. Prebivalstvo se poleg tega zaradi izraelske blokade pomoči sooča s hudim pomanjkanjem.
Napadi se po poročanju katarske televizije Al Jazeera nadaljujejo. Po podatkih zdravstvenih virov je bilo v novem obstreljevanju ubitih najmanj 13 ljudi. Kot poročajo, je bilo v napadu zadetih več šotorov, v katerih so bili razseljeni Palestinci.
Izraelska bojna letala po poročanju izvajajo tudi bombne operacije v mestu Rafah na jugu Gaze, kjer so v napade vpleteni tudi zraelski helikopterji in droni.
Mednarodna organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je v sredo Izrael obtožila, da je v Gazi ustvaril "pekel na Zemlji".
Organizacija za človekove pravice Human Rights watch (HRW) pa je izraelsko popolno blokado Gaze v četrtek označila za orodje za iztrebljanje. V izjavi je zapisala še, da bi načrt izraelske vlade, da uniči vse, kar je ostalo od civilne infrastrukture v Gazi, in palestinsko prebivalstvo skoncentrira na majhnem območju, pomenil odvratno stopnjevanje stalnih zločinov proti človeštvu, etničnega čiščenja in dejanj genocida.
Izraelska agresija v Gazi, ki se je začela kot odziv na vdor palestinskih borcev na jugu Izraela in zajetje talcev oktobra 2023, je po zadnjih podatkih doslej terjala več kot 53.000 življenj, v napadih in sistematičnem uničevanju infrastrukture pa so bile razdejane bolnišnice, šole in druge javne institucije.
Južna Afrika je proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ) nedolgo po začetku napadov sprožila tožbo, v kateri Izraelu očita kršitve konvencije o preprečevanju genocida. Dogajanje v Gazi so kot genocid označile tudi številne mednarodne človekoljubne organizacije in strokovnjaki Združenih narodov.
Vrh Arabske lige v znamenju obsodb ravnanja Izraela v Gazi
Potrebujemo takojšnjo in trajno prekinitev ognja v Gazi, je na današnjem vrhu Arabske lige v Bagdadu poudaril prvi mož ZN Antonio Guterres in izrazil zaskrbljenost nad širitvijo izraelske ofenzive v enklavi.
Da bi morali svetovni voditelji pritisniti na Izrael in tako ustaviti njegov pokol v enklavi, je menil španski premier Pedro Sanchez. Po njegovih besedah nesprejemljivo število žrtev vojne krši načelo človečnosti. Napovedal je, da bo njegova država z resolucijo ZN od Meddržavnega sodišča (ICJ) zahtevala obravnavo izraelskih vojnih metod.
"Še enkrat bi rad druge države pozval, naj priznajo Palestino," je še dejal socialistični premier, ki velja za enega glasnejših kritikov Izraela v EU. Poudaril je, da je rešitev dveh držav edina pot k miru na Bližnjem vzhodu.
Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je medtem k ukrepanju v smeri prekinitve ognja pozval ameriškega kolega Donalda Trumpa. "Predsednika Trumpa kot voditelja, ki želi utrditi mir, pozivam, naj uporabi vsa potrebna prizadevanja in pritisk za prekinitev ognja na območju Gaze," je dejal in dodal, da bi to odprlo pot resnemu političnemu procesu.
Generalni sekretar Arabske lige in nekdanji egiptovski zunanji minister Ahmed Abul Gejt je Izrael obtožil etničnega čiščenja, svetu pa je očital molk. "Brezobzirna politika Izraela v Palestini, Siriji in Libanonu bo celotno regijo pahnila v neskončne cikle konfrontacij," je posvaril.
Nasprotovanje izraelskim načrtom o preselitvi prebivalcev Gaze je v imenu gostiteljice vrha izrazil predsednik Abdulatif Rašid, premier Mohamed Šija al Sudani pa je napovedal, da bo Bagdad za obnovo Libanona in Gaze zagotovil 40 milijonov dolarjev.
Srečanja v iraški prestolnici se ne udeležujejo voditelji Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Omana, Jordanije, Sirije in Libanona. Vrh sicer poteka dan po zaključku Trumpove turneje po zalivskih državah.
