Izraelski varnostni kabinet pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja je vojski ukazal, naj okrepi priprave na napad na Iran, so v sredo zvečer poročali izraelski mediji. "Navodila, ki jih je varnostni kabinet izdal izraelski vojski, bi lahko privedla do vojaških operacij, ki bi sprožile vojno," je poročala javna televizija KAN.
Vodja izraelske opozicije Gadi Eisenkot je sicer Netanjahuja, ki funkcijo premierja trenutno opravlja le v prehodnem obdobju, pozval, naj vojske ne napotuje "brez neposredne in takojšnje grožnje", dokler ne bo oblikovana nova vlada.
Izraelski predsednik Isak Hercog je konec tedna Eisenkotu ponudil možnost oblikovanja nove vlade, potem ko je Netanjahujeva vladajoča koalicija na oktobrskih volitvah izgubila parlamentarno večino. Netanjahu, ki bi lahko kmalu izgubil oblast, če bo opoziciji uspelo oblikovati vlado, vztraja pri stališču, da se bo vojna proti Iranu nadaljevala, dokler se tamkajšnja vlada ne bo zrušila.
In takšna poročila prihajajo ravno v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj, da bi preprečili nadaljnje zaostrovanje konflikta in dosegli diplomatsko rešitev. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je pripravljen znova začeti vojno, če diplomatska prizadevanja pod vodstvom Katarja ne bodo pripomogla k sklenitvi dogovora med Washingtonom in Teheranom.
Iran posvaril pred napadi
Iranski varnostni vodja Mohsen Rezaei je v objavi na družbenem omrežju opozoril, da bo "vsaka vojaška baza, ki bo sodelovala v agresiji, od zahodne Azije do Evrope, za Iran legitimna tarča smrtonosnih napadov". "Ni varne razdalje. Ni varnega zatočišča. Nihče ni izvzet," je zapisal.
Kot poroča Al Jazeera, naj bi iransko vodstvo celo razmišljalo, da Rezaeija imenuje za novega glavnega iranskega pogajalca. Pojavljale naj bi se govorice, da Iran ne bo več čakal, da se sedanje razmere nadaljujejo, temveč bi lahko ukrepali preventivno.
Sedanji glavni pogajalec, predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je tudi že govoril o odločenosti Irana, da se iz trenutnega stanja "ne vojne ne miru" izvije s pomočjo "trajnega odvračanja", če pogajanja ne bodo uspešna.
Ghalibaf je v intervjuju za Al Jazeero dejal, da se Hormuška ožina "nikoli ne bo vrnila" v stanje, kakršno je bilo pred ameriško-izraelsko vojno proti Iranu. Dodal je, da je "žogica zdaj na ameriški strani igrišča". "Sklenitev dogovora preprečuje naše nezaupanje v Združene države," je poudaril.
Ameriška administracija se zaenkrat ni neposredno odzvala na pogoje, ki jih Iran postavlja za odprtje Hormuške ožine in začetek pogajanj o iranskem jedrskem programu. Med njimi so odprava ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč in sankcij, odmrznitev iranskega premoženja, odškodnina za vojno škodo ter končanje sovražnosti v celotni regiji, vključno z izraelskimi operacijami v Libanonu.
