Po pozivu Trumpa Iran in Izrael sporočila, da sta prenehala z medsebojnimi napadi

Iran je ustavitev napadov naznanil, potem ko so po lastnih navedbah Izraelu zadali "boleč odgovor". "Če se bodo agresivna in sovražna dejanja, tudi v južnem Libanonu, nadaljevala, bodo sledili veliko hujši in uničujoči ukrepi kot prej," je dodala iranska vojska, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Novi napadi med Iranom in Izraelom so se začeli v nedeljo zvečer, ko je Teheran v odziv na izraelske napade v Libanonu, kjer Izrael zaseda del ozemlja na jugu države in vodi vojaško kampanjo proti proiranskemu šiitskemu gibanju Hezbolah, izstrelil več raket.

Da morata strani nemudoma prenehati s sovražnostmi, je danes na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil predsednik ZDA Donald Trump. Njegov iranski kolega Masud Pezeškian pa je po oznanitvi konca iranskih napadov na Izrael sporočil, da njegova država ni zapustila ne bojišča na pogajalske mize.

"Diplomacija in obramba sta krila nacionalne moči; nismo zapustili niti bojišča niti pogajalske mize," je zapisal na družbenem omrežju X. Zatrdil je, da bodo pravice iranskega naroda branili odločno in se soočili z vsako grožnjo. "Če bo taka Božja volja, bo Iran z enotnostjo in razumnostjo tudi iz te preizkušnje izšel kot zmagovalec," je dodal.

Izrael je davi sporočil, da so njegove sile izvedle napade na več vojaških ciljev v zahodnem in osrednjem delu Irana. Iranski mediji so poročali o eksplozijah v mestih Teheran, Tabriz in Isfahan, pri čemer pa naj urbana območja ne bi bila med cilji.

Napaden je bil tudi petrokemični obrat na jugozahodu Irana, v pristaniškem mestu Bandar Mahšahr.

Izraelski napadi so bili odgovor na iransko obstreljevanje v nedeljo, ko je nad Izrael priletelo 11 raket, od katerih je zračna obramba vse prestregla, žrtev ni bilo. Iranska revolucionarna garda je napade opisala kot svarilo, potem ko je Izrael napadel predmestja libanonske prestolnice Bejrut, in napovedala nove napade.

Tudi danes so se v več delih Izraela oglasile sirene. Izraelska vojska je sporočila, da je proti njihovi državi poletel nov niz raket iz Irana in da jih poskušajo prestreči. O eksplozijah med drugim poročajo iz Jeruzalema.

Iranska revolucionarna garda je danes sporočila, da so v napadih zadeli izraelski letalski oporišči Nevatim in Tel Nof.

Iran je po najnovejši eskalaciji konflikta z Izraelom danes v celoti zaprl svoj zračni prostor, poročanje iranske tiskovne agencija Irna povzema nemška dpa. V celotni državi bo tako do nadaljnjega veljala prepoved letov, ki je pred tem veljala le za nekatere dele države.

V zadnjih napadih na Iran je bilo po poročanju iranske tiskovne agencije Tasnim, ki se sklicuje na reševalne službe, ranjenih najmanj 15 ljudi, medtem ko smrtnih žrtev ni bilo. 14 ljudi je bilo ranjenih v provinci Kuzestan ob meji z Irakom, kjer se nahaja pomembna iranska petrokemična industrija. Ena oseba naj bi bila ranjena v prestolnici Teheran, a dpa tega ni zmogla neodvisno preveriti.

Izraelska vojska je sporočila, da je libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah danes izstrelilo rakete na izraelske vojake v južnem Libanonu. Na severu Izraela so se zaradi napada oglasile sirene, prebivalce pa so pozvali, naj se zatečejo na varno. O poškodovanih ne poročajo.

Kot je sporočila izraelska vojska, je Hezbolah proti vojakom v južnem Libanonu izstrelil tri rakete, pri čemer so nekatere izstrelke prestregli, preden so prečkali izraelsko ozemlje, medtem ko je eden padel v bližini njihovih vojakov, poroča BBC.

Vojska je ob tem še dodala, da so zaradi incidenta v več mestih na severu Izraela sprožili sirene za raketni napad, prebivalce pa pozvali, naj se umaknejo v zavetje.

Pred novimi napadi Hezbolaha so sicer libanonski mediji poročali o izraelskih napadih v južnem Libanonu.

Izraelska vojska je v nedeljo v odgovor na raketne napade Hezbolaha napadla cilje v južnem predmestju libanonskega glavnega mesta Bejrut. Urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je sporočil, da so napadli poveljniški center Hezbolah.

Libanonsko ministrstvo za kulturo je danes obsodilo ponavljajoče se izraelske napade na starodavno mesto Tir, uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Kot so sporočili, so nedavni zračni napadi povzročili škodo na arheoloških ostankih in na upravnem objektu na najdišču.

Izrael je danes izvedel nove napade na mesto Tir. Že davi je v izraelskih napadih na jugu Libanona po navedbah libanonskega zdravstvenega ministrstva umrlo sedem ljudi, vključno z otrokom, še osem jih je bilo ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah ministrstva je bil nedeljski izraelski napad usmerjen na območje pri vhodu v arheološko najdišče. Prizadel je zgodovinsko stavbo, generatorje električne energije v bližini glavnega vhoda, pisarne generalnega direktorata za starine in jugovzhodni del arheološkega kompleksa, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ministrstvo je obenem sporočilo, da je napad povzročil neposredno škodo na vhodu in okoliških upravnih stavbah, medtem ko so bili prav tako prizadeti arheološki spomeniki, vključno s starodavnimi stebri in kapiteli. Oblasti sicer celotnega obsega škode še niso ugotovile, saj varnostne razmere na terenu preprečujejo celovito oceno stanja.

Napadi so se okrepili po maju, ko je Izrael izdal več ukazov o evakuaciji mesta in izvedel zračne napade v bližini. Ministrstvo je zaradi tega pri Unescu večkrat vložilo pritožbo in napade opisalo kot kršitve mednarodnih pravnih obveznosti glede varstva kulturne dediščine med oboroženimi spopadi. Libanonske oblasti so ob tem pozvale Unesco in mednarodno skupnost, naj nujno ukrepajo za zašito znamenitosti, saj da bi lahko nadaljnja škoda povzročila nepopravljivo izgubo.

V Libanonu od 17. aprila velja krhka prekinitev ognja, ki pa jo redno kršita tako Izrael kot Hezbolah.

Libanon se je ponovno znašel v vojni, potem ko je Hezbolah kmalu po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran začel obstreljevati Izrael, ta pa je bombardiral Libanon in zavzel ozemlja na jugu države. Iran vztraja, da je premirje v Libanonu povezano z dogovorom za končanje vojne med Washingtonom in Teheranom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sicer poskušal Izrael odvrniti od povračilnih napadov. Za medij Axios je povedal, da bo poklical izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in mu dejal, "naj se ne maščuje". "Izrael je imel svoj napad in Iran je imel svoj napad. Ne potrebujemo še enega," naj bi dejal Trump.

Novi napadi pomenijo dodaten pritisk na prekinitev ognja, ki sta jo ZDA in Iran sklenila 8. aprila. Ameriški pogajalci si odtlej prizadevajo doseči dogovor o končanju vojne, ki sta jo 28. februarja z napadi na Iran sprožila ZDA in Izrael.

Upanje na mir je danes dodatno omajal ločen iranski napad na kurdske upornike v iraškem Kurdistanu, ki jih Teheran označuje za teroriste in obtožuje služenja zahodnim ali izraelskim interesom.

Izraelska vojska obenem danes poroča o raketi, ki je nad ozemlje države priletela iz Jemna. Tamkajšnji hutijevci so pred tem sporočili, da so jo izstrelili nad Izrael.

"Dejanj sionističnega režima v regiji brez dvoma ni mogoče ločiti od politik ZDA," je pojasnil predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei. Pripomnil je, da nihče ne verjame, da bi Izrael karkoli izvedel brez predhodnega usklajevanja in sodelovanja z ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kljub novim spopadom med Iranom in Izraelom se pogovori med ZDA in Iranom prek posrednika Pakistana, ki si prizadeva za končanje vojne, nadaljujejo, je po poročanju AFP dejal Bagei.

A priznal je, da bodo nove sovražnosti vplivale na te pogovore. "Povsem razumljivo je, da bo to vplivalo na diplomatski proces, ki je bil sprožen z namenom končanja te vsiljene vojne," je pojasnil.

Svet EU, v katerem so zastopane države članice, je danes sporočil, da je odobril omejevalne ukrepe proti Mohamadu Akbarzadehu, namestniku poveljnika za politične zadeve mornarice IRGC, ki deluje tudi kot tiskovni predstavnik. Hkrati je sankcioniral tudi predstavnika iranske zveze izvoznikov nafte, plina in petrokemičnih izdelkov Hamida Hoseinija.

Mornarica iranske revolucionarne garde (IRGC) spodkopava svobodo plovbe v Hormuški ožini z uveljavljanjem sistema pristojbin ter z grožnjami in napadi na več komercialnih plovil v regiji, so sporočili pri Svetu. Akbarzadeh pa grozi z uporabo raket ali brezpilotnih letalnikov proti plovilom, ki plujejo skozi ožino, so dodali.

Hoseiniju pa očitajo podporo iranski politiki, ki ovira zakonit tranzit in svobodo plovbe skozi Hormuško ožino.

Na seznam sankcij je EU dodala tudi poveljstvo iranske province Hormozgan, ki je del mornarice IRGC.

Sankcije vključujejo prepovedi potovanj v EU za fizične osebe. Za tiste, ki so uvrščeni na seznam v okviru sankcijskega režima, velja še zamrznitev sredstev, prepovedano jim je tudi zagotavljati sredstva ali gospodarske vire.

"Iranska dejanja so nesprejemljiva," je dejala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas ob koncu današnjega neformalnega zasedanja obrambnih ministrov sedemindvajseterice v ciprski Nikoziji.

Države članice EU so se po njenih besedah odzvale s sankcijami proti iranskim posameznikom in subjektom, ki sodelujejo pri oviranju tranzita skozi Hormuško ožino. "To je prvič, da je EU uporabila svoj novi režim sankcij za svobodo plovbe in ga bo po potrebi ponovno uporabila," je dodala visoka zunanjepolitična predstavnica EU.

Teheran je praktično zaprl Hormuško ožino po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja. ZDA in Iran sta 8. aprila sklenila prekinitev ognja, ameriški pogajalci pa si odtlej prizadevajo doseči dogovor o končanju vojne. Krhko premirje so ogrozili napadi med Iranom in Izraelom v nedeljo zvečer in danes, sicer prvi po sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja.