Po poročanju CNN si ZDA že od začetka izbruha nove vojne v Gazi prizadevajo za preprečitev eskalacije konflikta na območju Bližnjega vzhoda. Izraelski napad pa bi verjetno pomenil tudi popoln prelom z administracijo Donalda Trumpa, ki zaenkrat vlaga napore za diplomatski dogovor z Iranom.
Uradniki opozarjajo, da zaenkrat še ni jasno, ali so izraelski voditelji sprejeli končno odločitev o napadu. Prav tako v ameriški vladi obstaja veliko nesoglasij o tem, kako bo Izrael na koncu ukrepal. To bo, tako viri iz vlade, odvisno od tega, kako bodo v Tel Avivu ocenili potek pogajanj med ZDA in Iranom.
"Možnost izraelskega napada na iranski jedrski objekt se je v zadnjih mesecih znatno povečala," je dejala druga oseba, seznanjena z ameriškimi obveščevalnimi podatki. Ob tem bi Trumpov dogovor, ki ne vključuje "odstranitve vsega iranskega urana", še povečal možnost izraelskega napada.
Ameriške informacije naj ne bi prihajale le iz analize javnih sporočil izraelskih uradnikov, ampak tudi iz zasebnih pogovorov, prestreženih komunikacij in opazovanj vojaških premikov, ki nakazujejo verjetnost skorajšnjega napada, so povedali viri za CNN. Izrael naj bi namreč zaključil letalske vaje in izvedel premike letalskega streliva. Vendar hkrati drugi opozarjajo, da bi vse skupaj lahko kazalo zgolj na to, da Izrael poskuša pritisniti na Iran in ga odvrniti od nadaljnjega razvoja jedrskega programa.
CNN je za komentar zaprosil Svet za nacionalno varnost in urad izraelskega premierja. Izraelsko veleposlaništvo v Washingtonu se ni odzvalo.
Trump je sicer javno zagrozil z vojaško akcijo proti Iranu, če prizadevanja njegove administracije za pogajanja o novem jedrskem sporazumu za omejitev ali ukinitev iranskega jedrskega programa ne bodo uspešna. V pismu iranskemu vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju sredi marca je Trump določil 60-dnevni rok za doseg dogovora, je razkril eden od virov. Od prejetja pisma je minilo že več kot 60 dni, prvi krog pogajanj pa je potekal pred dobrim mesecem dni. Politika Bele hiše, ne glede na izjave predsednika, tako še vedno ostaja zavezana k diplomaciji.
Vse skupaj pa Izrael postavlja "med kladivo in nakovalo", ocenjuje Jonathan Panikoff, nekdanji visoki obveščevalni uradnik, specializiran za Bližnji vzhod. Premier Benjamin Netanjahu si namreč po njegovi oceni ne želi diplomatskega dogovora med ZDA in Iranom, ki ne bi bil po volji Izraela, hkrati pa si ne želi poslabšati nestabilnih odnosov z ZDA.
"Navsezadnje bo izraelsko odločanje temeljilo na odločitvah in dejanjih ZDA ter na tem, kakšne sporazume bo predsednik Trump sklenil ali ne bo sklenil z Iranom," je dejal Panikoff in dodal, da ne verjame, da bi bil Netanjahu pripravljen tvegati popolnega razpada odnosov z ZDA s samostojnim napadom na Iran ali vsaj brez tihe odobritve ZDA.
Iran je v šibkem položaju
Vojaško in geopolitično gledano je Iran v najšibkejšem položaju v zadnjih desetletjih. Gibanje Hezbolah je v Libanonu utrpelo hude izgube, v Siriji je padel režim Bašarja Al-Asada, ki je veljal za iranskega zaveznika. Ob nestabilnem in pasivnem Iraku so na strani Irana v regiji le še jemenski Hutijevci.
Ameriški uradniki ocenjujejo, da prav zaradi tega Izrael trenutno vidi veliko priložnost, da opravi s svojo največjo grožnjo. Ameriške obveščevalne agencije sicer že dolgo časa zbirajo podatke o iranskih vojaških zmogljivostih, ki bi jih v primeru konflikta lahko posredovale Izraelu, vendar vir za CNN dodaja, da Trumpova administracija v tem trenutku ne želi sodelovati pri izraelskih napadih na jedrske objekte.
Izrael nima zmogljivosti za uničenje iranskega jedrskega programa brez ameriške pomoči, vključno z dolivanjem goriva v zraku in bombami, potrebnimi za uničevanje objektov globoko pod zemljo. Februarska ocena ameriških obveščevalnih služb nakazuje, da bi Izrael uporabil vojaška letala in rakete dolgega dosega, vendar pa napadi ne bi mogli zaustaviti iranskega jedrskega programa in ne bi prinesli večjih rezultatov.
Zaenkrat pogovori med Washingtonom in Teheranom potekajo okrog bogatitve urana. Gre za postopek, ki je potreben tako za izdelavo jedrske bombe kot tudi za proizvodnje jedrske energije za civilne namene.
Posebni Trumpov odposlanec Steve Witkoff, ki vodi ameriško delegacijo, je za ABC News povedal, da Washington v okviru sporazuma "ne more dovoliti niti enega odstotka zmogljivosti za obogatitev urana". "Irancem smo dali predlog, za katerega menimo, da bo sprejemljiv tudi za njihovo stran," je dejal.
Hamenej je v torek dejal, da ne pričakuje, da bodo pogajanja z Združenimi državami o teheranskem jedrskem programu "dosegla zaključek", in je ameriško zahtevo, naj Iran ne bogati urana, označil za "veliko napako". Iran vztraja, da ima pravico do bogatenja v skladu s Pogodbo Združenih narodov o neširjenju jedrskega orožja, in pravi, da se tej pravici pod nobenim pogojem ne bo odpovedal.
Po Witkoffovih besedah bi lahko ta teden v Evropi potekal še en krog pogovorov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.