Ameriški predsednik Donald Trump je za televizijo NBC sprva dejal le, da "ima občutek, da je novica o smrti Hameneja resnična". Nato je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da je.
"Hamenej, eden najbolj hudobnih ljudi v zgodovini, je mrtev," je zapisal Trump. Dejal je še, da je to priložnost za Irance, da "vzamejo nazaj svojo državo". Ameriški predsednik je ob tem napovedal, da se bodo napadi na Iran nadaljevali "brez prestanka ves teden ali tako dolgo, dokler ne bo dosežen cilj - MIR NA BLIŽNJEM VZHODU IN PRAVZAPRAV NA SVETU".
Da je bil ajatola Ali Hamenej ubit v današnjem ameriško-izraelskem napadu, so že pred tem poročali izraelski mediji. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je zvečer v televizijskem nagovoru dejal, da je vse več znakov, da je bil Hamenej ubit, Irance pa pozval, naj gredo na ulice in strmoglavijo režim.
Ajatola Ali Hamenej se danes po ameriško-izraelskih napadih na Iran ves dan ni oglasil, so pa iranske oblasti zatrdile, da je živ.
Kdo je bil Ali Hamenej?
86-letni ajatola Ali Hamenej je bil iranski predsednik med letoma 1981 in 1989, nakar je po smrti ajatole Homeinija leta 1989 postal iranski vrhovni verski vodja. Gre za najvplivnejši položaj v islamski republiki, saj ima vodja popoln nadzor nad političnimi, vojaškimi in verskimi institucijami v državi.
Živel je ob najstrožjih varnostnih ukrepih, zelo redko se je pojavil v javnosti, nikoli tega niso vnaprej napovedali. Kot vrhovni vodja ni nikoli zapustil Irana.
Od leta 1989 se je soočal s številnimi izzivi, od študentskih protestov leta 1999, množičnih protestov po predsedniških volitvah leta 2009 ter demonstracij leta 2019, ki so jih nasilno zatrli. Prav tako je preživel proteste po smrti Mahse Amini, ki je leta 2022 umrla po aretaciji zaradi neustreznih oblačil. Preživel je tudi ameriško-izraelski napad lani junija ter nedavne množične proteste v Iranu.
Ob takrat še nepotrjeni novici o smrti Hemeneja je bilo v več četrtih v Teheranu slišati hupanje in vzklike veselja, poročajo tuje tiskovne agencije, ki se sklicujejo na priče dogajanja v iranski prestolnici.
Iranski molk
Uradno sicer smrti iranskega verskega vodje v Iranu še vedno niso potrdili, iranske oblasti so čez dan trdile, da je živ. Zanj je denimo iranski zunanji minister Abas Aragči v pogovoru za ameriško televizijo NBC News dejal, da je, "kolikor mu je znano", živ.
Britanski BBC je po napadih pridobil satelitske posnetke, posnete davi nad Teheranom, ki kažejo obsežno škodo na delu kompleksa, kjer je urad Hameneja. Posnetek v visoki ločljivosti prikazuje počrnele stavbe, ruševine in steber dima, ki se dviga s prizorišča. Po navedbah izraelskih virov naj bi na kompleks vrgli 30 bomb.
Izraelska vojska je medtem potrdila, da sta bila v napadih ubita Hamenejev svetovalec Ali Šamhani in vodja revolucionarne garde Mohamad Pakpur. Tarča naj bi bil tudi predsednik Masud Pezeškian, vendar je nato danes dal izjavo, v kateri je obsodil napad na dekliško šolo.
Izredno zasedanje VS ZN
Varnostni svet Združenih narodov se je zaradi dogajanja v bližnjevzhodni regiji na izrednem zasedanju sestal ob 22. uri po srednjeevropskem času. Generalni sekretar Antonio Guterres pa je dejal, da sam "ni v položaju, da bi potrdil" navedbe izraelskih medijev o smrti ajatole.
Je pa obsodil tako napade Izraela in ZDA na Iran ter kasnejše povračilne napade Irana na Bahrajn, Irak, Jordanijo, Kuvajt Katar, Savdsko Arabijo in Združene arabske emirate. Vse strani je pozval, naj končajo spopade, umirijo napetosti, predvsem pa spoštujejo mednarodno pravo in mednarodno humanitarno pravo.
"Priča smo resni grožnji mednarodnemu miru in varnosti. Naj bom jasen - miroljubna rešitev mednarodnih sporov nima nobene izvedljive alternative," je dejal Guterres in poudaril, da ustanovna listina ZN zahteva, da se članice ZN v mednarodnih odnosih vzdržijo grožnje ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države.
Guterres je razmere na terenu opisal kot zelo nestabilne in navedel, da je bilo po Iranu napadenih okrog 20 mest, ubitih naj bi bilo več iranskih državnih predstavnikov, morda tudi iranski vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej.
Guterres je globoko obžaloval, da so napadi sledili tretjemu krogu pogajanj med ZDA in Iranom, kar je po njegovih besedah zapravljena priložnost za diplomacijo. Vse strani je odločno pozval, naj se nemudoma vrnejo za pogajalsko mizo, zlasti glede iranskega jedrskega programa.
Izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN sta zahtevala Francija in Bahrajn, katerih predstavnika sta v svojem nastopu obsodila predvsem dejanja Irana. Predsedujoče Velika Britanija je na zasedanje povabila tudi predstavnika Irana in Izraela.
Številni mrtvi in ranjeni
Izraelske in ameriške sile so zjutraj napadle Iran. Ta je v odgovor izstrelil rakete proti Izraelu in ameriškim bazam v več državah v regiji. V Iranu naj bi napad terjal več kot 200 žrtev, ali so med njimi vodilni predstavniki države, ni jasno. Iz sveta prihajajo zaskrbljeni odzivi, številne letalske družbe so prekinile polete v regijo.
Tiskovni predstavnik iranskega Rdečega polmeseca je za tiskovno agencijo Mehr povedal, da so ameriški in izraelski napadi prizadeli 24 iranskih provinc, pri čemer je bilo ubitih najmanj 201 ljudi in ranjenih 747.
Nad Iran 200 izraelskih letal
V današnjem napadu na vojaške cilje v Iranu je po navedbah izraelske vojske sodelovalo približno 200 vojaških letal. Kot so poudarili, je to najobsežnejši zračni napad v zgodovini izraelskega letalstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Od jutra je približno 200 lovskih letal (...) izvedlo obsežen napad na raketni sistem in obrambne sisteme iranskega terorističnega režima v zahodnem in osrednjem Iranu. To je največji vojaški zračni napad v zgodovini izraelskega letalstva," je sporočila izraelska vojska. Lovska letala so odvrgla več sto ubojnih sredstev na približno 500 ciljev, med katerimi so bili sistemi zračne obrambe in raketna izstrelišča, so dodali.
Popoldne se je po poročanju tujih agencij sicer začel nov niz napadov na Iran, v Teheranu pa je odjeknilo več silovitih eksplozij. Izraelske sile naj bi se osredotočile na iranske raketne sisteme.
Rjoveči lev, epski bes
Obsežna vojaška akcija že od zgodnjega jutra poteka iz zraka in morja.
Izrael je vojaško operacijo poimenoval Rjoveči lev, naziv, ki ga je izbral premier Benjamin Netanjahu. Ameriški predsednik Donald Trump pa je sporočil, da je ime ameriške vojaške operacije proti Iranu Epski bes. Ime je takrat uradno določilo ministrstvo za obrambo.
Potem ko je Izrael zjutraj sporočil, da napada Iran, je v Teheranu odjeknilo še več eksplozij. Te so odjeknile v Teheranu, a tudi številnih drugih krajih v Iranu. Zračni prostor nad Iranom je zaprt. Opozorilo pilotom pa je bilo izdano, ko so po iranski prestolnici že odmevale eksplozije.
Zaradi omejenih internetnih povezav je posnetkov in poročil o trenutnem dogajanju tam zelo malo.
Iranski svet za nacionalno varnost je prebivalcem svetoval, naj zapustijo prestolnico Teheran. "Če je mogoče, se čim prej in mirno odpravite v druge kraje," so zapisali v sporočilu. Šole in univerze bodo do nadaljnjega zaprte. Banke bodo ostale odprte, delo državnih služb pa bo omejeno, so dodali.
- Izraelski napadi v Teheranu AP
- Izraelski napad na Iran AP
- Eksplozije v Teheranu AP
- Izraelski napadi v Teheranu AP
- Izraelski napadi na Teheran Profimedia
Po navedbah krajevnih oblasti pa je eden od izstrelkov zadel dekliško šolo na jugu Irana. Pri tem je bilo ubitih več kot 85 ljudi, večinoma šolark, poročajo tuje tiskovne agencije, ki se sklicujejo na navedbe iranske državne televizije.
Raketa je zadela dekliško osnovno šolo v provinci Hormozgan na jugu države, kjer je sicer več pomorskih oporišč iranskih oboroženih sil. Minab, mesto v omenjeni provinci, je dom večjega dela baze Islamske revolucionarne garde. Strateško mesto namreč leži blizu Hormuške ožine, pomembne morske poti, skozi katero se prevaža skoraj petino svetovne nafte.
A Minab ni samo dom baze, temveč tudi šole za deklice, ki je padla pod izraelskimi raketami. Ubitih je najmanj 53 ljudi, poročajo iranski državni mediji, delavci pa še niso končali z odstranjevanjem ruševin, kar pomeni, da bi lahko bilo smrtnih žrtev še več.
V času napada naj bi bilo v šoli približno 170 učenk.
Iranski predsednik Masud Pezeškian je obsodil napad. "To barbarsko dejanje je še ena črna stran v zapisu nešteto zločinov, ki so jih zagrešili agresorji," je sporočil.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je obsodil napad na šolo. Kot je zapisal na omrežju X, "ti zločini ne bodo ostali brez odgovora". "Uničena stavba je osnovna šola za deklice na jugu Irana. Bombardirana je bila sredi belega dne, ko je bila polna mladih učenk. Samo na tem mestu je bilo ubitih na desetine nedolžnih otrok. Ti zločini proti iranskemu ljudstvu ne bodo ostali brez odgovora," je opozoril vodja iranske diplomacije.
Iran v povračilo nad Izrael in ameriške baze poslal rakete
Neimenovani iranski uradnik je kmalu po jutranjih izraelsko-ameriških napadih za Reuters povedal, da se Iran pripravlja na povračilne ukrepe, odgovor pa naj bi bil uničujoč.
- Iranske rakete nad Jeruzalemom AP
- Iranske rakete nad Jeruzalemom AP
V Izraelu so že zjutraj dejali, da v kratkem pričakujejo napade z raketami in brezpilotnimi letali. Izraelske oblasti so zato razglasile izredne razmere na območju celotne države, kar pomeni, da mora izraelska javnost upoštevati navodila poveljstva in oblasti ter ostati v varovanih prostorih. Po vsej državi so se oglasile sirene, prebivalci pa so na mobilne naprave prejeli predhodno opozorilo, naj ostanejo v bližini zavarovanih območij, poroča Sky News.
- V Izraelu so prebivalce napotili v zaklonišča AP
- V Izraelu so prebivalce napotili v zaklonišča AP
- V Izraelu so prebivalce napotili v zaklonišča AP
- V Izraelu so prebivalce napotili v zaklonišča AP
- V Izraelu so prebivalce napotili v zaklonišča AP
- V Izraelu so prebivalce napotili v zaklonišča AP
- V Izraelu so prebivalce napotili v zaklonišča AP
- V Izraelu so prebivalce napotili v zaklonišča AP
- V Izraelu so prebivalce napotili v zaklonišča AP
- V Izraelu so prebivalce napotili v zaklonišča AP
Med tarčami iranskih izstrelkov so bile vojaške baze v Katarju, Kuvajtu in Združenih arabskih emiratih ter Bahrajnu. O napadih so poročali tudi iz Iraka, Jordanije in Savdske Arabije.
"Iranske oborožene sile kot legitimno tarčo obravnavajo območja, s katerih so bile izvedene ameriške in sionistične operacije, pa tudi vsa območja, povezana z dejanji proti iranskim obrambnim operacijam," je iranski zunanji minister Aragči dejal za iransko državno televizijo.
Združeni arabski emirati so v odzivu sporočili, da si pridržujejo polno pravico do odgovora na iranski napad. Država je bila tarča več iranskih balističnih raket. Večino so uspešno prestregli, v Abu Dabiju pa je po poročanju državnih medijev v napadu umrl en človek.
Popoldne so iz emiratov sporočili, da je bil v iranskem napadu zadet tudi hotel Palm Jumeira v Dubaju, pri čemer so bili ranjeni štirje ljudje. V Dubaju obtičal tudi italijanski obrambni minister Guido Crosetto z družino, saj so poleti iz države odpovedani.
Zunanje ministrstvo emiratov je v izjavi, ki jo povzema Al Jazeera, zapisalo, "takšna dejanja pomenijo nevarno eskalacijo in strahopetno dejanje, ki ogroža varnost civilistov in spodkopava stabilnost". Kot je poudarilo, si pridržujejo polno pravico do odgovora na to eskalacijo.
V bahrajnski prestolnici Manama so iranske rakete popoldne zadele več stanovanjskih stavb. Civilna zaščita gasi požare in rešuje prebivalce na prizadetih območjih, je sporočilo tamkajšnje notranje ministrstvo.
Jordansko zunanje ministrstvo je iranske raketne napade ostro obsodilo. Ob tem so v sporočilu poudarili potrebo po zadržanosti v konfliktu in pozvali k diplomatskim rešitvam, poroča AFP.
Katarski emir Šejk Tamim bin Hamad al Tani ter savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman sta po iranskih napadih na države v Perzijskem zalivu pozvala k ustavitvi zaostrovanja in vrnitvi k dialogu. V telefonskem pogovoru sta poudarila nujnost takojšnje deeskalacije in pozvala k pogajanjem, poroča AFP.
Iranski raketni napad je povzročil znatno škodo na vzletno-pristajalni stezi letalske baze v Kuvajtu, kjer so nameščeni pripadniki italijanskega vojnega letalstva. Nihče ni bil poškodovan, je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani.
Sprva so agencije poročale, da so napadi Irana prizadeli tudi Sirijo, kjer je v eksploziji v industrijskem območju v mestu Suvejda umrlo pet ljudi. Kasneje pa so lokalne oblasti sporočile, da pri eksploziji v skladišču streliva ni šlo za iranski napad.
Omanski zunanji minister Badr al Busaidi, ki je v začetku tedna posredoval pri posrednih pogovorih med ZDA in Iranom, je ob današnjih napadih izrazil pretresenost. ZDA je pozval, naj se ne zapletejo še globlje v vojno.
Iraške oblasti so medtem obsodile ameriško-izraelske napade na Iran in posvarile, naj jih ne vpletajo v konflikt, potem ko sta bila na jugu države v napadu ubita dva človeka. Na omenjenem območju deluje vplivna proiranska skupina Kataeb Hezbolah, ki je ZDA pred dnevi zagrozila z odzivom na morebitne napade na Iran.
Počilo zgodaj zjutraj
Zgodaj zjutraj je izraelski obrambni minister Israel Katz sporočil, da je država Izrael začela "preventivni" napad na Iran, da bi odpravila grožnje državi Izrael.
Pozneje je tudi ameriški predsednik Trump na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da je ameriška vojska začela obsežno vojaško operacijo v Iranu "z namenom odprave groženj, ki jih predstavlja iranski režim". Trump je v osemminutnem videoposnetku dejal, da je cilj operacije obramba ameriškega naroda in odprava neposrednih groženj, ki jih predstavlja iranski režim. Tega je označil za "zlobno skupino zelo težkih, groznih ljudi".
Poudaril je, da dejavnosti Irana neposredno ogrožajo ZDA, njihove enote v tujini in zaveznike po svetu.
"Iranski režim je 47 let vzklikal 'Smrt Ameriki' in vodil neprekinjeno kampanjo prelivanja krvi ter množičnih umorov, usmerjenih proti ZDA, našim vojakom in nedolžnim ljudem v številnih državah," je dejal Trump.
Da je bil napad usklajen z ZDA, je za CNN že pred tem potrdil izraelski vir, neimenovani ameriški uradnik pa je dejal, da so ameriški napadi trenutno osredotočeni na vojaške cilje.
Da so bile iz Irana izstreljene rakete, ki letijo proti Izraelu, je potrdila tudi izraelska vojska. Zaradi tega so se v več delih države oglasile sirene. "Trenutno izraelske zračne sile prestrezajo in napadajo grožnje, kjer je to potrebno za odpravo grožnje," je sporočila izraelska vojska.
"Obramba ni hermetična, zato je bistveno, da javnost še naprej upošteva smernice poveljstva domače fronte," so poudarili.
Netanjahu in Trump pozvala Irance k strmoglavljenju režima
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v prvi izjavi po začetku današnjih izraelsko-ameriških napadov na Iran pozval iranski narod k strmoglavljenju režima v Teheranu. Podobno je storil tudi ameriški predsednik Donald Trump, poročajo tuje tiskovne agencije.
Netanjahu je potrdil, da je Izrael skupaj z ZDA začel "operacijo za odpravo eksistencialne grožnje, ki jo predstavlja teroristični režim v Iranu". Trumpu se je ob tem zahvalil "za njegovo zgodovinsko vodstvo".
"Temu morilskemu terorističnemu režimu ne sme biti dovoljeno, da se oboroži z jedrskim orožjem, ki bi mu omogočilo ogrožati celotno človeštvo," je dodal Netanjahu.
Celoten iranski narod je pozval, naj "zavrže jarem tiranije" ter "vzpostavi svoboden in miren Iran". Državljanom Izraela pa je svetoval, naj sledijo navodilom oblasti, saj bodo v prihodnjih dneh "vsi potrebovali vzdržljivost in odločnost".
Tudi Trump je v videonagovoru na svojem družbenem omrežju pozval Irance, naj odstavijo režim. "Ko bomo končali, prevzemite svojo vlado. Vaša bo," je dejal.
Izraelska vojska je po napadu na Iran po navedbah izraelskih medijev okrepila mejo z Libanonom in vpoklicala rezerviste, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
- Evakuacija iz stavbe v Haifi AP
- Evakuacija iz stavbe v Haifi AP
- Evakuacija iz stavbe v Haifi AP
- Evakuacija iz stavbe v Haifi AP
- Evakuacija iz stavbe v Haifi AP
- Evakuacija iz stavbe v Haifi AP
Napetosti so se stopnjevale že več tednov
Ameriški veleposlanik v Izraelu Mike Huckabee je osebju veleposlaništva že včeraj poslal elektronsko pošto, v kateri je zapisal, naj tisti, ki želijo oditi, to storijo takoj. "Osredotočite se na pridobitev sedeža kamorkoli, od koder boste lahko nadaljevali pot v Washington, prioriteta pa naj bo, da hitro zapustite državo," jim je priporočil po pisanju časnika New York Times.
ZDA so sicer v minulih dneh stopnjevale pritisk na Iran in grozile z vojaškim posredovanjem v tej državi. V minulem obdobju so močno okrepile vojaško prisotnost na Bližnjem vzhodu, ameriški predsednik Donald Trump pa je grozil z napadi, če ne bo dosežen dogovor o iranskem jedrskem programu.
Izrael in ZDA trdijo, da želijo preprečiti razvoj jedrskega orožja v Iranu.
Združene države Amerike skupaj z Izraelom trdijo, da Iran presega okvirje civilnega jedrskega programa in razvija zmogljivosti, ki bi mu lahko omogočile izdelavo jedrskega orožja. Teheran to vztrajno zanika in poudarja, da je njegov program namenjen izključno miroljubnim ciljem.
Odnosi med ZDA in Iranom so se zaostrili že junija 2025, ko so se ZDA neposredno pridružile izraelskim napadom na Iran. Ameriške sile so takrat z operacijo Polnočno kladivo bombardirale iranske jedrske objekte. S 125 bojnimi letali so uničili tri jedrske objekte.
Ali Hamenej je iranski vrhovni voditelj in najvplivnejša oseba v državi. Rodil se je leta 1939 in je na položaju vrhovnega vodje od leta 1989, ko je nasledil ajatolo Homeinija. Njegova vloga je verska in politična, saj ima končno besedo pri vseh ključnih državnih zadevah, vključno z zunanjo politiko, obrambo in sodstvom. Pred tem je bil med letoma 1981 in 1989 predsednik Irana.
Islamska revolucionarna garda (IRGC) je močna vojaška, obveščevalna in varnostna organizacija Irana, ustanovljena po iranski revoluciji leta 1979. Njeno glavno poslanstvo je zaščititi državo pred notranjimi in zunanjimi sovražniki ter ohraniti načela islamske republike. IRGC ima velik vpliv na iransko politiko, gospodarstvo in vojaške zadeve ter upravlja lastne oborožene sile, vključno z mornarico in zračnimi silami, poleg tega pa nadzoruje tudi program balističnih raket.
