Izrael znova napadel pristanišča v Hodejdi, na Gazo okrepljena ofenziva

Izrael je danes z brezpilotnimi letalniki napadel cilje jemenskih hutijevcev v pristaniškem mestu Hodejda na zahodu države. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je ob tem zagrozil Jemnu, da ga čaka enaka usoda kot Iran, hutijevcem pa, da bodo plačali visoko ceno za napade na Izrael, poročajo tuje tiskovne agencije in mediji.

Po poročanju izraelskega časnika Times of Israel so to prvi izraelski napadi na Jemen po 7. juliju, po katerih so hutijevci proti Izraelu izstrelili šest balističnih raket in več dronov.

Obrambni minister Kac je sporočil, da so tarča današnjih izraelskih napadov cilji hutijevcev v pristanišču Hodejda in da izraelska vojska "odločno zatira vsak poskus obnove prej napadene teroristične infrastrukture". Ponovil je, da bo vojska vedno in povsod branila izraelsko državo.

"Usoda Jemna bo enaka usodi Teherana," je še dodal v sporočilu za javnost. S tem je očitno namignil na nedavno 12-dnevno vojno med Izraelom in Iranom, v kateri je Izrael obstreljeval iranske vojaške in jedrske objekte ter cilje v prestolnici.

Izraelska vojska je medtem sporočila, da so v današnjih napadih v jemenskem pristanišču uničili "vojaško infrastrukturo hutijevskega terorističnega režima". Uničili so opremo za obnovo pristaniške infrastrukture, rezervoarje za gorivo ter plovila, ki jih hutijevci uporabljajo za vojaške dejavnosti, napade na Izrael in na ladje blizu pristanišča, so dodali.

Izrael je že večkrat napadel pristanišče v Hodejdi, kar so Izraelci večinoma utemeljevali kot odgovor na napade hutijevcev z raketami in droni. V Izraelu trdijo, da hutijevci uporabljajo pristanišče za teroristične dejavnosti, vključno z uvozom orožja iz Irana.

Današnje izraelske napade na Hodejdo je potrdila tudi hutijevska televizija Al Masira. Neimenovani varnostni uradnik iz vrst jemenskih upornikov pa je povedal, da so v bombardiranju uničili pristaniški dok, ki so ga obnovili po prejšnjih napadih.

Hutijevci, ki nadzirajo velik del Jemna, so leta 2023 zaradi izraelskih napadov na območje Gaze v znak solidarnosti s Palestinci začeli napadati tako Izrael kot ladje v Rdečem morju. Ob obalah Jemna napadajo zlasti ladje, povezane z Izraelom.

Izraelska vojska pa je danes sprožila tudi zračno in kopensko ofenzivo na mesto Deir al Balah v osrednjem delu Gaze, kjer med skoraj 22-mesečno vojno doslej še te ni izvajala.

Operacija sledi ukazu Izraela k evakuaciji tamkajšnjih prebivalcev proti jugu. Na tisoče ljudi je že zbežalo iz mesta.

Izraelska vojska je s tanki vdrla v mesto ter izvedla številne napade s topništvom in letali, ob sklicevanju na lokalne vire poroča britanski BBC. Napadi sledijo ukazu izraelske vojske k evakuaciji območja Deir al Balaha proti jugu enklave.

Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) je že kmalu po včerajšnji odreditvi evakuacije opozoril, da gre pri tem za nov uničujoč udarec humanitarnim prizadevanjem v Gazi. Po navedbah urada je v Deir al Balahu več humanitarnih skladišč, bolnišnic in ključna vodna infrastruktura.

"Vsaka škoda na tej infrastrukturi bo imela smrtno nevarne posledice," je opozoril urad in zagotovil, da bo osebje ZN ostalo v mestu. Generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve Tom Fletcher je medtem sporočil, da je včeraj govoril z vodjo lokalnega urada OCHA Jonathanom Whittallom, ki ga je obvestil o stopnjevanju izraelskih zračnih napadov na Deir al Balah.

Po poročanju izraelske televizije Channel 12 je načelnik generalštaba izraelske vojske Ejal Zamir pripravil načrt za okrepitev kopenskih operacij v Gazi. Viri, na katere se sklicuje medij, so predlog opisali kot "načrt za zavzetje Gaze". Izveden naj bi bil, če po predlagani 60-dnevni prekinitvi ognja ne bi dosegli dogovora o končanju vojne, navaja katarska televizija Al Jazeera.

Načrt načelnika generalštaba naj bi bil sicer alternativa načrtom izraelskih oblasti o gradnji taborišča za celotno prebivalstvo enklave na ruševinah Rafe. Tja naj bi sprva premestili okoli 600.000 Palestincev, sčasoma pa bi tam živeli vsi prebivalci Gaze. Taboriščniki območja ne bi smeli zapustiti, bi se pa lahko odločili za "prostovoljno emigracijo".

O konfliktu v Gazi in nasilju na zasedenem Zahodnem bregu se je danes s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom po telefonu pogovarjal papež Leon XIV., so sporočili iz Vatikana. V njunem prvem uradnem pogovoru po papeževi izvolitvi je sveti oče obsodil neselektivno uporabo sile v Gazi in nasprotoval prisilni preselitvi Palestincev.

V pogovoru je papež ponovil poziv k "popolnemu spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, pri čemer je posebej poudaril obveznost zaščite civilistov in svetih krajev, prepoved neselektivne uporabe sile in prisilnega preseljenja prebivalstva", je sporočil Vatikan.

Leon XIV. je spričo "tragičnih humanitarnih razmer" poudaril potrebo po zagotavljanju pomoči najbolj ranljivim in omogočanju "ustreznega vstopa humanitarne pomoči" v enklavo.

Pogovor sledi petkovemu telefonskemu pogovoru med papežem in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Ta je papeža poklical, da bi mu izrazil obžalovanje zaradi izraelskega napada na katoliško cerkev v Gazi, v katerem so bili ubiti trije ljudje.

Leon XIV. je v nedeljo spričo ponavljajočih se napadov na civiliste pozval h končanju "barbarstva" v Gazi in znova pozval k mirni rešitvi.

Sveti sedež, ki podpira rešitev dveh držav, je leta 2015 s podpisom sporazuma kot ena prvih držav v Evropi uradno priznal Palestino kot samostojno državo.

Izraelska vojska je včeraj sicer znova streljala na Palestince, ki so v Gazi iskali humanitarno pomoč. Po navedbah tamkajšnje civilne zaščite je bilo v tovrstnih napadih ubitih 93 ljudi, več deset pa ranjenih. Prebivalce Gaze vse bolj ogroža tudi podhranjenost, pri čemer zdravstveno pomoč po navedbah ZN potrebuje več deset tisoč otrok in žensk.

Po navedbah Svetovnega programa za hrano (WFP) je konvoj s 25 tovornjaki, ki je prevažal hrano, v bližini mesta Gaza "naletel na množico lačnih civilistov, na katere so streljali". Palestinska civilna zaščita pa je sporočila, da je bilo včeraj v enklavi ubitih 93 ljudi, ki so iskali pomoč, od tega 80 na severu in 13 na jugu Gaze.

WFP je nasilje nad civilisti, ki iščejo pomoč, označil za popolnoma nesprejemljivo. Izraelska vojska je medtem zanikala poročila o številu smrtnih žrtev in zatrdila, da so vojaki v bližini Gaze izstrelili opozorilne strele, "da bi odpravili neposredno grožnjo".

Prebivalstvo Gaze se sooča z vsakodnevnimi napadi in splošnim pomanjkanjem. Za hrano se morajo zanašati predvsem na sporno ameriško-izraelsko Humanitarno fundacijo za Gazo (GHF). Med čakanjem na pomoč pri centrih GHF za razdeljevanje pomoči so civilisti redno tarča strelov izraelskih vojakov, kot tudi ameriških pogodbenikov.

Po podatkih ZN je bilo od konca maja v bližini omenjenih centrov ali ob poteh drugih humanitarnih konvojev skupno ubitih več kot 800 ljudi.

"Tako imenovana GHF shema za razdeljevanje pomoči je sadistična smrtna past," je danes na družbenem omrežju X med drugim zapisal vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini. Zatrdil je, da "ostrostrelci naključno streljajo na množice" in da je ta "množični lov na ljudi" popolnoma nekaznovan. "To ne sme biti naša nova norma, humanitarna pomoč ni naloga plačancev," je poudaril in dodal, da imajo ZN in njihovi partnerji znanje, izkušnje in razpoložljive vire za varno zagotavljanje pomoči.

V Gazi se medtem vse bolj širi tudi podhranjenost, pri čemer več deset tisoč otrok in žensk potrebuje nujno zdravstveno pomoč. Samo v zadnjem tednu je civilna zaščita poročala o najmanj treh smrtih dojenčkov zaradi podhranjenosti.

Prebivalci Gaze in predstavniki agencij ZN opozarjajo tudi, da so cene hrane zaradi vsesplošnega pomanjkanja skokovito narasle. WFP je denimo v začetku meseca sporočil, da je cena moke za kruh kar 3000-krat višja kot pred začetkom vojne.

Izraelske oblasti so medtem včeraj odvzele dovoljenje za bivanje vodji urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev v Izraelu Whittallu, ki je večkrat obsodil humanitarne razmere v Gazi. V Tel Avivu so Whittalla obtožili, da širi laži o vojni v Gazi.