Volitve sledijo turbulentnemu obdobju v Izraelu in regiji, od napada Hamasa 7. oktobra 2023 in posledične vojne v Gazi do spopadov z libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah in izraelsko-ameriškega napada na Iran.
V ospredju kampanje so bile tako pričakovano teme, povezane z varnostjo in varnostnimi razmerami, med njimi ustanovitev komisije, ki bi preiskala okoliščine napada Hamasa, in obvezno služenje vojaškega roka za ultraortodoksne Jude do naraščajočih življenjskih stroškov, ki so jih poglobili konflikti in krepitev obrambnih izdatkov.
Sodeč po anketah se obeta tesen boj med blokoma Benjamina Netanjahuja in njegove stranke Likud ter nekdanjega poveljnika vojske Gadija Eisenkota in njegove stranke Jašar, pri čemer naj si nobeden od njiju ne bi zagotovil večine v 120-članskem parlamentu.
- Volitve v Izraelu AP
- Volitve v Izraelu AP
- Volitve v Izraelu AP
- Volitve v Izraelu AP
- Volitve v Izraelu AP
- Volitve v Izraelu AP
Volišča za okoli 7,3 milijona volilnih upravičencev so se odprla ob 6. uri, večina se jih bo zaprla ob 21. uri po srednjeevropskem času. Izidi vzporednih volitev bodo znani kmalu po zaprtju volišč, medtem ko bodo uradni objavljeni predvidoma 4. novembra. Predsednik države Jicak Hercog se bo nato posvetoval s strankami in za mandatarja izbral tistega kandidata, za katerega bo menil, da ima največje možnosti za sestavo vlade.
Koalicijska pogajanja bi lahko trajala tudi več tednov. Po prejšnjih volitvah novembra 2022 je namreč Netanjahu potreboval 58 dni, da je sestavil vlado.
Ne glede na izid volitev v izraelski politiki po mnenju analitikov ne bo prišlo do drastičnih sprememb. Vodilna kandidata, Netanjahu in Eisenkot namreč zavračata neodvisnost Palestine in podpirata izraelsko naseljevanje na zasedenem Zahodnem bregu. Razlika bi bila torej predvsem v tem, na kakšen način in kako agresivno bi Izrael zasledoval svoje cilje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.