Prvič po več stoletjih katoliški voditelji niso smeli obhajati maše ob krščanskem prazniku cvetna nedelja v baziliki Božjega groba. Kot je v nedeljo sporočil latinski patriarhat, jim je vstop prepovedala izraelska policija.
Kot pravijo izraelske oblasti, so vsa glavna sveta mesta v Jeruzalemu zaradi vojne z Iranom zaprta, saj je mesto pogosto tarča iranskih raket.
Katoliška cerkev je odločitev izraelske policije označila za "očitno nerazumen in skrajno nesorazmeren ukrep". Dvema najvišjima verskima voditeljema cerkve, kardinalu Pierbattisti Pizzaballi in kustosu Svete dežele Francescu Jelpu, je namreč preprečila praznovanje cvetne nedelje na mestu, kjer je bil po verovanju kristjanov križan Jezus.
Izraelska policija je sporočila, da je v soboto katoliško cerkev obvestila, da na cvetno nedeljo maša ne more potekati iz varnostnih razlogov, otežene uporabe reševalnih vozil v ozkih ulicah starega mestnega jedra in pomanjkanja ustreznih zavetij.
Maše potekale vse doslej
Vendar pa je latinski patriarhat sporočil, da v cerkvi Božjega groba vse od začetka iranske vojne 28. februarja potekajo maše, ki sicer niso odprte za javnost, in da ni jasno, zakaj bi bila nedeljska maša in dostop obeh duhovnikov kakorkoli drugačni.
"To je zelo, zelo sveti dan za kristjane in po našem mnenju ni bilo nobene utemeljitve za takšno odločitev ali takšno dejanje," je dejal Farid Džubran, tiskovni predstavnik latinskega patriarhata v Jeruzalemu.
Džubran je za AP povedal, da je cerkev od policije zahtevala dovoljenje, da bi nekaj verskih voditeljev v nedeljo vstopilo v cerkev na zasebno mašo, ki ni bila odprta za javnost. Patriarh je dejal, da odločitev ovira svobodo veroizpovedi in status quo v Jeruzalemu.
Na cvetno nedeljo običajno v Jeruzalemu poteka tradicionalna procesija, ki se je udeleži desettisoče kristjanov z vsega sveta. Sprehodijo se od Oljske gore po ozkih, hribovitih ulicah proti staremu mestnemu jedru, ob tem pa mahajo s palmovimi listi in pojejo. Patriarh je prejšnji teden zaradi varnostnih pomislekov odpovedal tradicionalno procesijo. V skladu s smernicami IDF pa so za civiliste organizirali manjše maše, za največ 50 vernikov.
Pizzaballa je mašo daroval v bližnjem samostanu sv. Odrešenika, pozneje pa je v svetišču Dominus Flevit na Oljski gori molil za mir. V pridigi se je osredotočil na Jezusa in ni omenjal jutranjega incidenta.
Papež Leon XIV. je ob koncu maše na Trgu svetega Petra molil za vse kristjane na Bližnjem vzhodu, ki po njegovih besedah živijo v "grozljivem" konfliktu. Dejal je, da "v mnogih primerih ne morejo v polnosti živeti obredov teh svetih dni".
Italija obsodila prepoved
Italija je zaradi incidenta izraelskim oblastem uradno izrazila protest. Italijanska premierka Giorgia Meloni je dejala, da policijska prepoved "predstavlja prekršek ne le proti vernikom, temveč proti vsaki skupnosti, ki priznava versko svobodo".
"Cerkev svetega groba v Jeruzalemu je sveti kraj krščanstva in jo je kot tako treba ohraniti in zaščititi za praznovanje svetih obredov," je dejala Melonijeva. "Preprečevanje vstopa jeruzalemskemu patriarhu in kustosu Svete dežele, zlasti ob slovesnosti, ki je osrednjega pomena za vero, kot je cvetna nedelja, predstavlja žalitev ne le proti vernikom, temveč proti vsaki skupnosti, ki priznava versko svobodo," je dodala.
Italijanski zunanji minister Antonio Tajani pa je zaradi odločitve v ponedeljek na zagovor poklical izraelskega veleposlanika v Italiji. Poudaril je, da je nesprejemljivo, da je izraelska policija preprečila kardinalu Pizzaballi, da bi na cvetno nedeljo daroval mašo v baziliki Božjega groba v Jeruzalemu.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo zvečer dejal, da ne gre za "zlonamerno" dejanje in da so kardinalu zaradi varnostnih pomislekov preprečili dostop do cerkve ter da bo Izrael v prihodnjih dneh baziliko poskušal delno odpreti.
Izraelske oblasti so sicer marca med muslimanskim postnim mesecem ramadanom za dalj časa zaprle tudi mošejo Al Aksa za večino vernikov, je poročal The Guardian. Pri tem so kot razlog prav tako navajali varnostne pomisleke, povezane z vojno z Iranom. Tako obsežnih omejitev, ki so med drugim vključevale prepoved udeležbe na petkovih molitvah, ni bilo od leta 1967. Jeruzalem in območje Al Akse je tretje najbolj sveto mesto v islamu.
Bazilika Božjega groba je krščanska cerkev v Jeruzalemu, ki velja za eno najsvetejših krajev v krščanstvu. Po verovanju kristjanov je zgrajena na mestu, kjer je bil Jezus križan, pokopan in kjer je vstal od mrtvih. V njej se nahajata tako Golgota, kraj Jezusovega križanja, kot tudi njegov grob. Je cilj romanja za milijone kristjanov po vsem svetu in pomembno središče bogoslužja že od 4. stoletja, ko je bila prvič zgrajena.
Cvetna nedelja je krščanski praznik, ki zaznamuje Jezusov svečani in zmagoslavni vstop v Jeruzalem, preden je bil križan. Na ta dan kristjani obujajo spomin na dogodek, ko je množica ljudi pozdravljala Jezusa s palmovimi vejami, ki simbolizirajo mir in zmago. V mnogih cerkvah verniki prejmejo blagoslovljene vejice (v Sloveniji pogosto butarice), ki jih odnesejo domov kot znamenje blagoslova. Cvetna nedelja označuje začetek velikega tedna, ki je najpomembnejši teden v cerkvenem koledarju in vodi do velike noči, najpomembnejšega krščanskega praznika.
Pierbattista Pizzaballa je italijanski frančiškanski duhovnik, ki je bil imenovan za latinskega patriarha v Jeruzalemu. Kot latinski patriarh je najvišji rimskokatoliški škof v Jeruzalemu in ima odgovornost za katoliško skupnost v Izraelu, Palestini in Jordaniji. Njegova vloga je duhovna in pastoralna, skrbi za vernike, upravlja cerkvene ustanove in sodeluje pri medverskih odnosih v regiji, ki je znana po svoji verski in politični občutljivosti.
