Več evropskih držav v Gazo dostavilo pomoč iz zraka

Večkrat nagrajeni izraelski pisatelj David Grossman je v pogovoru za današnji italijanski dnevnik La Repubblica ravnanje Izraela na območju Gaze označil za genocid. To se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko so tudi nekatere izraelske organizacije za človekove pravice uporabilo isti izraz za sedanje dogajanje na območju Gaze.

Kot je še povedal pisatelj in borec za mir Grossman, se je sam mnoga leta upiral rabi izraza genocid. "Po ogledu fotografij in pogovorih z ljudmi, ki so bili na vojnem območju, si ne morem pomagati, da ga zdaj ne bi uporabljal," je dodal.

"Ta beseda je snežna kepa: ko jo enkrat izgovorite, se samo še poveča in prinaša še več uničenja in trpljenja," je povedal v intervjuju. Zaradi holokavsta in "naše domnevne občutljivosti za trpljenje človeštva" je bilo po njegovih besedah uničujoče povezati besedi Izrael in lakota. Slavni avtor je že dolgo kritik izraelske vlade.

Grossman velja za enega največjih izraelskih pisateljev. Njegova dela so bila prevedena v več deset jezikov, za njih je prejel številne mednarodne nagrade. V slovenščino so prevedeni njegovi romani Pride konj v bar, Glej geslo: ljubezen in Levji med: mit o Samsonu.

Za svoje delo je leta 2018 prejel Izraelsko nagrado za literaturo, ki velja za najvišje državno literarno priznanje.

Izraelski pisatelj je lani prejel tudi nagrado Marion Dönhoff. Podeljujejo jo osebnostim, ki spodbujajo razumevanje in spravo med narodi. Prejel jo je za svoja prizadevanja pri razreševanju konflikta na Bližnjem vzhodu. "Sredi vojne, terorizma in popolnega uničenja je David Grossman glas razuma. Čeprav sta fundamentalizem in radikalizem v porastu na obeh straneh, v Izraelu in med Palestinci, ni obupal nad prizadevanjem za dialog," je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija.

Medtem ko so vse glasnejše kritike izraelskih oblasti zaradi dogajanja v Gazi in opozoril pred hudo lakoto, ki jo je povzročil Izrael z večmesečno blokado in omejitvami pomoči, je danes Gazo obiskal posebni odposlanec ameriškega predsednika za Bližnji vzhod Steve Witkoff. V Rafi si je ogledal eno od kontroverznih lokacij za distribucijo pomoči ameriško-izraelske Humanitarna fundacija za Gazo (GHF), na katerih so med razdeljevanjem hrane izraelske sile od začetka njihovega delovanja ubile skoraj 900 Palestincev.

Witkoff – nekdanji nepremičninski odvetnik brez izkušenj v zunanji politiki ali humanitarnem delovanju – se je pred tem srečal tudi z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, poroča britanski The Guardian. 

Ameriški veleposlanik v Izraelu Mike Huckabee, ki je spremljal Witkoffa, je na družbenem omrežju X objavil fotografije ob današnjem obisku točke za razdeljevanje pomoči pod okriljem GHF. "GHF dostavi več kot milijon obrokov na dan, kar je neverjeten dosežek," je zapisal v objavi. Kot je še dodal, so ju izraelske sile seznanile z razmerami, prav tako pa so se pogovarjali z ljudmi na terenu.

Obisk se je zgodil po tem, ko je organizacija Human Rights Watch v petek točke za distribucijo pomoči, ki jih upravlja izraelsko-ameriška humanitarna fundacija za Gazo, označila za "smrtne pasti", ki so postale prizorišče rednih "krvavih pokolov".

Witkoff je dejal, da bo njegov obisk pomagal Washingtonu pri pripravi načrta za dostavo hrane in medicinske pomoči na palestinsko ozemlje, poroča AFP. "Danes smo v Gazi preživeli več kot pet ur," je zapisal v objavi na X, pri čemer je priložil fotografijo, na kateri nosi zaščitni jopič v distribucijskem centru.

Na dvodnevnem obisku v Izraelu in Palestini se mudi tudi nemški zunanji minister Johann Wadephul. Sporočil je, da bo Nemčija civilnemu prebivalstvu v Gazi zagotovila dodatnih pet milijonov evrov pomoči.

Sredstva bodo po njegovih besedah namenjena Svetovnemu programu ZN za hrano (WFP), med drugim pa jih bodo porabili za "pekarne in javne kuhinje, da bi prebivalcem Gaze srednjeročno zagotovili kruh in tople obroke", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Berlin načrtuje tudi financiranje poljske bolnišnice, ki jo vodi Malteški red, da bi zagotovili nujno potrebno osnovno zdravstveno oskrbo v mestu Gaza, je dodal vodja nemške diplomacije, ki je v četrtek prispel v Jeruzalem na pogovore z izraelskim vodstvom, danes pa se mudi na zasedenem Zahodnem bregu.

Wadephul je pozval izraelsko vlado, naj obnovi sodelovanje z Združenimi narodi in njihovimi organizacijami na terenu, da bi spričo katastrofalnih humanitarnih razmer izboljšali porazdelitev pomoči v Gazi.

Nemška vojska je medtem začela z letali dostavljati pomoč nad Gazo, je danes sporočilo obrambno ministrstvo. S tem se Berlin po poročanju dpa pridružuje mednarodnim prizadevanjem za ublažitev hude humanitarne stiske v enklavi.

Nemško transportno letalo je po podatkih ministrstva nad območjem odvrglo 34 palet s skoraj 14 tonami hrane in medicinskih potrebščin. Nemčija po poročanju dpa sodeluje v operaciji z dvema letaloma, ki bosta potrebno pomoč naložili v vojaškem oporišču v Jordaniji in jo nato odvrgli nad Gazo.

Tudi Francija, Nemčija in Španija so danes sporočile, da so v Gazo iz zraka dostavile več ton humanitarne pomoči. V Parizu in Madridu so ob tem opozorili na lakoto v Gazi in pozvali Izrael, naj omogoči neoviran dostop pomoči v enklavo. Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) je medtem znova opozorila na neučinkovitost dostave pomoči iz zraka.

V luči katastrofalnih razmer v Gazi se namerava tudi Italija pridružiti državam, ki so v zadnjih dneh iz zraka dobavile pomoč prebivalcem Gaze. Kot je danes napovedal obrambni minister Guido Crosetto, bo Italija z dostavami pomoči iz zraka pričela 9. avgusta, navaja italijanska tiskovna agencija Ansa. Italija namerava ob tem iz enklave evakuirati otroke, ki potrebujejo zdravljenje. Vlada v Rimu namreč pripravlja načrt za evakuacijo okoli 50 ljudi, vključno z odraslimi spremljevalci otrok, je povedal zunanji minister Antonio Tajani.

Izrael je od nedelje, ob vse večjih mednarodnih kritikah spričo razmer v Gazi, ponovno dovolil večji dotok pomoči po kopnem in podprl dostavo pomoči iz zraka preko zavezniških držav, kot sta Jordanija in Združeni arabski emirati.

Nemški zunanji minister Wadephul je med današnjim obiskom v Ramali posvaril Izrael pred priključitvijo zasedenega Zahodnega brega. Ostro je obsodil tudi nasilje izraelskih naseljencev nad tamkajšnjim palestinskim prebivalstvom in dodal, da je Nemčija pripravljena podpreti proces obnove Gaze po končanju konflikta.

"Podpiramo pravico Palestincev do lastne države po koncu političnega procesa," je po srečanju s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom v Ramali povedal nemški zunanji minister. Pri tem je ponovil, da palestinsko islamistično gibanje Hamas ne bi smelo imeti nikakršne politične vloge v palestinski državi.

Wadephul je ostro obsodil retoriko nekaterih izraelskih politikov glede priključitve Zahodnega brega, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Jasno zavračamo vse fantazije o priključitvi tako Gaze kot Zahodnega brega. (...) Nemčija tega ne bi priznala," je dodal.

Prav tako je obsodil nasilje izraelskih naseljencev nad Palestinci na Zahodnem bregu. "Izrael mora kot okupacijska sila in ustavna država zagotavljati varnost in red. (...) Palestinsko prebivalstvo mora zaščititi pred temi storilci," je povedal in poudaril, da se Berlin zavzema za uvedbo dodatnih sankcij proti nasilnim naseljencem na ravni EU.

Dodal je še, da je Nemčija pripravljena podpreti proces obnove Gaze po končanju konflikta.

Finski predsednik Alexander Stubb je napovedal, da je pripravljen odobriti priznanje palestinske države, če bo vlada predlagala tovrstno potezo. "Odločitve Francije, Združenega kraljestva in Kanade krepijo trend priznavanja Palestine kot del prizadevanj za oživitev mirovnega procesa," je Stubb v četrtek zapisal v objavi na omrežju X. Omenjene tri države so v zadnjem tednu napovedale, da nameravajo septembra priznati palestinsko državo, če se katastrofalne humanitarne razmere v Gazi, ki jih s svojimi operacijami povzroča Izrael, ne bodo izboljšale.

"Če bom prejel predlog za priznanje palestinske države, sem ga pripravljen odobriti," je še zapisal Stubb, ob tem pa obsodil "nehumane razmere" v Gazi.

Finski predsednik ima v sodelovanju z vlado določene pristojnosti na področju zunanje politike.

Stubb je povedal še, da razume, da imajo Finci različna mnenja o priznanju Palestine in da "obstaja tudi zaskrbljenost", ter pozval k "odprti in pošteni razpravi".

Tudi finski premier Petteri Orpo je danes izrazil podporo rešitvi dveh držav na Bližnjem vzhodu, ni pa jasno povedal, ali bi bila vlada pripravljena priznati palestinsko državo. Temu sicer nasprotujejo konservativni Krščanski demokrati in desna populistična stranka Finci.

Orpo je dejal še, da se bodo do septembra nadaljevala posvetovanja med vlado in predsednikom glede zunanje politike in razmer na Bližnjem vzhodu. Zasedanje Generalne skupščine ZN, ko naj bi Francija, Kanada in Združeno kraljestvo v skladu z napovedmi uradno priznali Palestino, se bo začelo 9. septembra.

Evropska unija je Palestinski upravi namenila 22 milijonov evrov za plačilo zdravstvenih napotitev v mrežo bolnišnic v vzhodnem Jeruzalemu in za podporo pacientom, tudi iz Gaze in Zahodnega brega, je danes sporočila Evropska komisija. Dodali so, da je Italija k temu plačilu prispevala dodaten milijon evrov.

Zaradi te podpore bo mreža šestih bolnišnic v vzhodnem Jeruzalemu, ki so trenutno pod pritiskom zaradi konflikta in gospodarskih izzivov, povezanih z vojno v Gazi, lahko še naprej zagotavljala visoke standarde zdravstvenih storitev palestinskim pacientom, so zapisali pri komisiji.

EU in njene članice od leta 2013 podpirajo Palestinsko upravo z rednimi prispevki za plačilo napotitev v bolnišnice v vzhodnem Jeruzalemu, ki skupaj znašajo več kot 213 milijonov evrov. Te bolnišnice so sestavni del palestinskega zdravstvenega sistema, saj zagotavljajo specializirane zdravstvene storitve, ki niso na voljo v javnih bolnišnicah.

Letošnji prispevek je del večletnega in celovitega programa za okrevanje in odpornost Palestine v skupni višini 1,6 milijarde evrov, v primerjavi z lanskim letom pa je bil povečan zaradi trenutnih težkih razmer na terenu in posledic nekaterih donatorjev.

Plačila se po navedbah komisije usmerjajo prek palestinsko-evropskega mehanizma PEGASE za pregledno in varno upravljanje socialno-ekonomske pomoči.