Potrjena je resolucija z zahtevo o takojšnji prekinitvi ognja v Gazi

Generalna skupščina ZN je z veliko večino glasov sprejela nezavezujočo resolucijo, ki zahteva takojšnjo humanitarno prekinitev ognja v Gazi. Za resolucijo je glasovalo 153 držav članic, 10 jih je bilo proti, 23 pa se jih je vzdržalo.

To je bil drugi poskus Generalne skupščine ZN, ki je oktobra v resoluciji, sprejeti s 121 glasovi za, 14 proti in 44 vzdržanimi, pozvala k "humanitarnemu premirju". Za resolucijo je glasovala tudi Slovenija, ki je prav tako glasovala za dva neuspešna amandmaja Avstrije in ZDA z obsodbo Hamasa.

ZDA so glasovale proti resoluciji, čeprav je predsednik Joe Biden danes v Washingtonu opozoril, da Izrael izgublja podporo sveta, ker vlada Benjamina Netanjahuja ne išče dolgoročne rešitve konflikta s Palestinci. Netanjahuja je pozval naj spremeni svojo vlado, ker je sedanja proti rešitvi dveh držav. Pred glasovanjem o resoluciji ni bilo daljše razprave, predstavnik Izraela pa je resolucijo označil za farso, ki ne pomeni nič.

Glede na navedbe Hamasa spopadi danes potekajo v osrednjem delu palestinske enklave, palestinska tiskovna agencija Wafa pa poroča o izraelskih zračnih in kopenskih operacijah na jugu, ki so še naprej usmerjene zlasti na mesto Han Junis, ki se je prelevilo v središče spopadov, in Rafo, mesto na meji z Egiptom, v katerega se je zateklo več deset tisoč ljudi. V Han Junisu se izraelski tanki pomikajo proti središču mesta.

Izrael nadaljuje tudi bombardiranje severa enklave, kjer je vojska po lastnih navedbah obkolila zadnji tamkajšnji oporišči Hamasa, mesto Džabalija in sosesko Šejaija v mestu Gaza.

Tiskovni predstavnik vojske Avičaj Adrae je danes sporočil, da so izraelske zračne sile v zadnjih 24 urah po vsej palestinski enklavi zadele več raketometov, tudi tistega, s katerim je Hamas obstreljeval Sderot na jugu Izraela. Zadeli naj bi tudi poslopje Hamasa, v katerem je bilo med drugim 250 granat, poroča britanski BBC.

Izraelski obrambni minister Joav Galant je v ponedeljek zvečer sporočil, da se Hamas bliža svojemu koncu. "Hamas je na robu razpustitve – IDF (izraelska vojska) zavzema njegove zadnje utrdbe," je sporočil.

Vojska naj bi med drugim obkolila oporišča gibanja v Džabaliji, obenem pa se je po njegovih besedah v zadnjih dneh predalo ali bilo zajetih več sto pripadnikov gibanja. To naj bi bilo najbolj oslabljeno na severu enklave.

Tudi izraelska obveščevalna služba in vojska navajata številne predaje in menita, da so uspeli zlomiti duha islamističnega gibanja. Načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi je obiskal središče Han Junisa, kjer je dejal, da njihove sile varujejo svoje dosežke tako na severu kot jugu območja Gaze.

 Generalna skupščina ZN glasovala o resoluciji o prekinitvi ognja v Gazi

Današnje zasedanje Generalne skupščine ZN so sklicali na poziv Egipta in Mavretanije, ki sta izpostavila hude humanitarne razmere, s katerimi se med izraelskim obstreljevanjem sooča palestinsko prebivalstvo. 

Po napovedih diplomatskih virov je skupščina lahko glasovala o resoluciji o prekinitvi ognja v Gazi. Resolucija izraža zaskrbljenost zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer na območju Gaze, obenem zahteva takojšnjo prekinitev spopadov med Izraelci in Palestinci ter izpustitev vseh talcev, ki jih je zajelo palestinsko oboroženo gibanje Hamas.

Osnutek besedila, o katerem je razpravljala 193-članska skupščina, je sicer zasnovan podobno kot resolucija, proti kateri so ZDA v petek v Varnostnem svetu ZN vložile veto. Petkovo zasedanje 15-članskega varnostnega sveta je sklical generalni sekretar ZN Antonio Guterres na podlagi 99. člena ustanovne listine ZN. ZDA so bile proti resoluciji, ki med drugim ni obsodila napada Hamasa na Izrael 7. oktobra. Guterres je po glasovanju ocenil, da je avtoriteta in kredibilnost enega glavnih organov ZN spodkopana zaradi zapoznelega odziva na vojno.

Generalna skupščina ZN je konec oktobra s prepričljivo večino sprejela resolucijo, v kateri je pozvala k takojšnjemu humanitarnemu premirju na območju Gaze, zahtevala takojšnjo zagotovitev vode, hrane, medicinskih potrebščin, goriva in elektrike v enklavi ter neoviran dostop za ZN in druge humanitarne organizacije, ki skušajo pomagati Palestincem. Kot ena redkih držav EU je resolucijo takrat podprla tudi Slovenija.

Varnostni svet ZN pa je medtem kljub več predlogom le enkrat uspel sprejeti resolucijo v povezavi z vojno v Gazi, ko je novembra pozval k podaljšanim premorom in humanitarnim koridorjem, s čimer so se izognili omembi prekinitve ognja oz. premirja.