Profesor Raoni Rajão iz brazilske univerze Minas Gerais pravi, da morajo kršitelje sankcionirati politični in gospodarski državni vodje. "Brazilija je dobila vse potrebne informacije za hitro in odločno ukrepanje proti kršiteljem pravil, tako lahko zagotovi, da izvozniki ne bodo več krčili gozdov," je dejal.
Primere izvažanja soje in govedine iz območij nezakonitega krčenja gozdov so v preteklosti že razkrila poročila nevladnih organizacij in novinarjev. Toda to je prva študija, ki povezuje nepremičnine iz območij nezakonitega krčenja gozdov in izvozniki, poroča BBC.
Raziskava, objavljena v reviji Science, je pokazala, da sta dva odstotka posestnikov v Amazonskem deževnem gozdu in travnikih Cerrado odgovorna za 62-odstotkov vseh potencialno nezakonitih krčenj gozdov. Približno 20-odstotkov izvoza soje in vsaj 17-odstotkov izvoza govejega mesa v Evropsko Unijo je tako "onesnaženo" z nezakonitim krčenjem gozdov, pravijo raziskovalci.
V času analize naj bi trge EU letno dosegla dva milijona ton soje, gojene na posestvih, ki nezakonito krčijo gozdove, od tega 500.000 iz Amazonije. Ker se živina večinoma prehranjuje prav s sojo, tudi kupci mesa ne morejo biti prepričani, da kupljeno meso ni imelo posrednega vpliva na krčenje gozdov, še poroča BBC.
Z uporabo teh izdelkov posredno podpiramo krčenje gozdov
Večina soje (65-odstotkov) izvira iz držav z visokimi stopnjami krčenja gozdov. Združeno kraljestvo je za dobavo letno zadostne količine soje potrebovala tuja zemljišča v velikosti Walesa, poročata okoljevarstveni organizaciji WWF in RSPB.
"Ne da bi vedeli, jemo meso in mlečne izdelke živali, ki se hranijo s sojo, gojeno na območjih v Braziliji, kjer so bili včasih gozdovi" je dejal Mike Barrett, izvršni direktor za znanost in ohranjanje pri WWF-UK. "Preprečiti moramo uničenje habitatov," je dodal.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.