Sassoli Janši: Ne morete govoriti v imenu Evropske unije

"EU ne bo odpirala nobenih evropskih 'humanitarnih' oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan. Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz leta 2015," je v nedeljo sporočil slovenski premier Janez Janša. 

Če se proti talibanom v nekaterih delih Afganistana organizirajo in borijo ženske, naj se tudi moški, je navedel. Meni namreč, da ni dolžnost EU ali Slovenije, da "pomaga in plačuje vsakemu na planetu, ki beži, čeprav bi se lahko boril za svojo domovino". 

Sassoli: Slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu EU 

A predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli ga je zaradi teh izjav hitro "okrcal". "Slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu Evropske unije glede Afganistana," je dejal.  

"Vse naše institucije si prizadevajo ugotoviti, kakšna solidarnost bi bila potrebna za tiste, ki so ogroženi zaradi novega afganistanskega režima, ne samo za Afganistance, ki so sodelovali z nami," je pojasnil med intervjujem za Rainews24 ob robu srečanja v Riminiju. 

Janšo je pozval, naj z evropskimi institucijami raje sodeluje in se pogovarja, da se lahko dogovorijo o nadaljnjih korakih. "Vse države članice se čutijo vpletene v razvoj dogodkov v Afganistanu in jasno je, da moramo pokazati solidarnost," je še dodal.

Premier je v odzivu na Sassolijeve besede poudaril, da je na članicah EU, da se odločijo, ali želijo sprejeti še en migracijski val. "Trenutno pa nimamo niti konsenza niti kvalificirane večine, pravzaprav nobene večine sploh glede vprašanja, kaj storiti. In mi že izražamo solidarnost tistim, ki so delali z nami," je še zapisal.

Janševa izjava je sicer odmevala tudi v Italiji. Predstavniki italijanske levice so po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa Janši izkazali nepodporo in pozvali k konkretnim ukrepom proti njemu. Poslanec italijanske poslanske zbornice Piero Fassino je poudaril, da se o Janševi izjavi ni razpravljalo ali odločalo na nobenem evropskem forumu in je v očitnem nasprotju s humanitarno zavezo, ki so jo sprejeli voditelji glavnih evropskih držav.

Da Avstrija ne namerava sprejeti Afganistancev, pa je v intervjuju za PULS 4 dejal tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz. Naša severna soseda je sicer dom drugi največji afganistanski skupnosti v EU, tam živi 40.000 Afganistancev. Kurz je ob tem omenil tudi težave pri integraciji prebežnikov. "Sprejeti ljudi, ki se ne morejo integrirati, predstavlja veliko težavo za našo državo." 

'Organizirati moramo zakonite in varne poti za tiste, ki potrebujejo našo zaščito'

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se je sicer pred dnevi zavzela za zakonite in varne poti v EU za ljudi iz Afganistana, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Države članice je zato na videozasedanju notranjih ministrov EU v sredo pozvala, naj pospešijo preselitve. Afganistan ni varen, zato ni mogoče pošiljati ljudi nazaj, je opozorila.

Dodala je, da je treba preprečiti, da se ljudje podajo na zelo nevarno pot in nezakonito pridejo na meje EU. "Ne smemo čakati, da se ljudje znajdejo na naši zunanji meji. Pomagati jim moramo pred tem," je še dejala komisarka.

Podobno je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v soboto prek Twitterja poudarila, da je treba tistim, ki se ne morejo vrniti v Afganistan ali ostati doma, ponuditi alternative. "To pomeni, da moramo ponuditi oziroma organizirati zakonite in varne poti za tiste, ki potrebujejo našo zaščito," je navedla.

To ne velja le za afganistanske sodelavce EU, ki prihajajo v Španijo, ampak tudi za tiste, ki so ostali v Afganistanu. Kot je še zapisala von der Leyenova, je EU močno zavezana podpori nevladnim organizacijam v državi.

Afganistan je pred tednom dni dokončno padel v roke talibanov, ti so praktično brez odpora vstopili v Kabul, od koder sedaj beži na desettisoče domačinov, tuje sile pa si prizadevajo za evakuacijo svojih državljanov ter na tisoče Afganistancev, ki so v času vojne sodelovali s tujimi silami – sedaj pa jim prav zaradi tega grozi maščevanje novih oblasti. 

In čeprav talibani obljubljajo miren prenos oblasti brez maščevanja in nasilja, je afganistanska realnost drugačna – Amnesty International je pred dnevi opozoril na mučenje in poboje več moških, pripadnikov etnične manjšine Hazarov pretekli mesec. Na vse načine talibani otežujejo tudi dostope do letališča v Kabulu, kamor beži na tisoče domačinov. Ljudje v strahu sežigajo dokumente, brišejo fotografije in svoje profile na družbenih omrežjih – vse, da bi zabrisali kakršne koli sledi, ki bi dokazovale njihovo sodelovanje z državami Zahoda. Pojavljajo se opozorila, da talibani praktično hodijo od vrat do vrat v iskanju tistih, ki so pomagali tujim silam. 

A svet najbolj skrbijo pravice deklic in žensk – kaj jih čaka, je nova oblast nakazala že prvi dan zavzetja Kabula, ko so začeli s prekrivanjem vseh podob žensk po mestu.