Janša v Atenah predstavil prioritete predsedovanja Svetu EU

Premier se je srečal tudi s podpredsednikom Evropske komisije Margaritisom Schinasom, ki je pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja.

"Epidemija covida-19 nas je vse močno prizadela, prav tako je pokazala na ranljivost Evropske unije. Mislim, da smo se v zadnjih mesecih vsi skupaj veliko naučili in da se velika večina Evrope strinja, da moramo zgraditi Evropo, ki bo odporna na naslednje epidemije, pa tudi na druge izzive, na katere moramo biti bolj pripravljeni, eden od teh je tudi kibernetska varnost," je povedal premier na 6. Delfi ekonomskem forumu v Atenah.

Prioriteti slovenskega predsedovanja bosta po besedah Janeza Janše tudi evropski način življenja in vladavina prava. "Obnoviti moramo unijo uravnoteženih pravic in dolžnosti, okrepiti moramo zaščito človekovih pravic, predvsem pravico do svobode izražanja, ki pa ni le pravica medijev, temveč vsakega posameznika in je tudi pravica, ki je osnova za mnoge druge pravice," je poudaril.

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU bo potekala tudi razprava o prihodnosti Evrope. Predsednik vlade je povedal, da so pogledi na evropsko prihodnost različni. Po njegovem mnenju je prav, da se ti pogledi prosto izrazijo ter da se tam, kjer so razlike, naredi kompromise. Okrepiti je treba evropske vrednote, je poudaril, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

"Še vedno imamo nekatere evropske države, ki niso članice EU in širitveni proces je nekaj, kar se mora nadaljevati," je še dejal.

Spomnil je, da Slovenija oktobra letos načrtuje neformalni vrh med EU in Zahodnim Balkanom, na katerem bi spregovorili o položaju in naredili nekaj korakov k temu, da bi se širitveni proces pospešil. "Potem ko se ni veliko ukvarjalo s širitvijo EU na Zahodni Balkan zaradi ekonomske krize, migrantske krize in sedaj epidemije, je prišel čas, ko se bomo osredotočili tudi na širitev," je poudaril.

Na vprašanje o non-paperju o Zahodnem Balkanu, o katerem je bilo v zadnjem mesecu veliko razprav, pa je predsednik vlade dejal, da je "non-paper nekaj, kar ne obstaja, in zato tega ne morem komentirati."

"Nekatere non-paperje se objavlja samo za to, da se pospeši razpravo, ki je v interesu ene ali druge strani. Slovenija skuša pomagati regiji Zahodnega Balkana in to tako, da bo evropska perspektiva Zahodnega Balkana postala realnost. Neformalna konferenca, ki jo bomo organizirali, tako ne bo konferenca o spremembah meja, temveč o evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana," je dejal predsednik vlade.

V pogovoru z Micotakisom je Janša podprl pobudo Grčije za uvedbo zelenega potrdila, ki bo omogočilo prosto gibanje med državami članicami EU, še preden bomo dokončno premagali epidemijo, so sporočili iz njegovega kabineta. Med drugim sta govorila še o evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Treba je poskrbeti, da bo evropska perspektiva za Zahodni Balkan postala realnost, je poudaril Janša.

"Evropska unija je bila soočena z različnimi krizami v zadnjih 15 letih – imeli smo ekonomsko in finančno krizo, migrantsko krizo, nato še brexit in pandemijo, sedaj pa je čas za okrevanje ter za osredotočenje na strateške zadeve, ki so ključne za prihodnost Evrope," je dejal predsednik vlade in dodal, da je prva s prioritetne liste strateških zadev širitev.

Grškemu kolegu se je zahvalil za dobre ideje, kako narediti evropsko perspektivo za te države za realen cilj in za to, da bo ta želja izpolnjena prej, kot je kdo predvideval leto dni nazaj. "Seveda je do tja še dolga pot in nekaj domače naloge tako na strani držav Zahodnega Balkana kot EU bo treba narediti, vendar si bomo prizadevali za uresničitev ciljev iz leta 2003," je dejal.