"Evropa mora olajšati življenje ljudem in podjetjem. Konkurenčnost je visoko na naši agendi, tako da bomo nadaljevali sprejemanje potrebnih odločitev za sprostitev celotnega potenciala našega notranjega trga, zmanjšali birokracijo in zagotovili večjo predvidljivost našim industrijam," je po srečanju s slovenskim premierjem na družbenem omrežju X zapisala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Janez Janša je svoj prvi delovni obisk v Bruslju, odkar je v začetku junija znova prevzel premierski položaj, nadaljeval z delovnim kosilom z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem na sedežu zavezništva.
Kot je na skupni novinarski konferenci po srečanju povedal Rutte, je Slovenija pod Janševo vlado zavezana skupni obrambi in odvračanju, krepitvi obrambnih izdatkov in podpori Ukrajini. "Vedno je bila zanesljiva zaveznica, vendar pa smo imeli nekaj težav glede izdatkov za obrambo. A zdaj je popolnoma zavezana ne samo dvema odstotkoma BDP za obrambo, ampak tudi verodostojni poti, da bi do leta 2035 dosegla 3,5 odstotka. Tako da odgovor je da," je na vprašanje STA, ali je Slovenija zanesljiva članica Nata, odgovoril Rutte.
Slovenija je pomembna tudi za ohranjaje stabilnosti na Zahodnem Balkanu, je dodal Rutte. Zagotovil je, da zaveznice stojijo ob strani Sloveniji, in se ji zahvalil za podporo Kijevu v okviru pobude PURL in češke pobude za strelivo. Slovenija bo za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru Natove pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev, s čimer bo slovenski prispevek skupaj znašal 100 milijonov.
Janša je medtem na skupni novinarski konferenci z generalnim sekretarjem izpostavil, da bo Slovenija z nedavno sprejetim predlogom rebalansa proračuna letos končno dosegla dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo, v naslednjih letih pa bodo storili vse za dosego cilja 3,5 odstotka BDP.
Ob tem je poudaril, da Slovenija sredstev za obrambo ne povečuje zato, ker je to zaveza do Nata, temveč zato, da bo "sposobna braniti sebe in sodelovati v zavezništvu", saj da je kolektivna obrambna cenejša in bolj učinkovita, kot če bi jo morala zagotavljati sama.
"Če bi za obrambo namenili celoten proračun, ne bi mogli zagotoviti take stopnje varnosti," je poudaril in dodal, da je Slovenija zavezana močnemu in kredibilnemu Natu. Ob tem je napovedal, da bodo povečane izdatke vložili v človeške zmogljivosti in moderno tehniko, ki je potrebna za obrambo Slovenije.
Znova je izrazil obžalovanje, da je prejšnja vlada ob začetku mandata leta 2022 odpovedala pogodbo o nakupu osemkolesnikov boxer, ki bi jih Slovenija potrebovala za izpolnitev Natovih ciljev zmogljivosti, in da nato v štirih letih ni bil izpeljan postopek za dobavo drugih oklepnikov.
"Tako da danes je situacija takšna, da so ta sredstva dražja in da je čakalna vrsta bistveno daljša. Tako da slej kot prej bo moral nekdo za ta škandal odgovarjati, ker je ogrozil Slovenijo tako finančno kot varnostno," je povedal Janša.
Ker v prihodnjih letih tega ne bo mogoče nadoknaditi, bo skušala vlada izzive reševati s sredstvi, ki jih ima, oziroma s tistim, kar lahko tako ali drugače dobi od prijateljskih držav, je pojasnil.
Poudaril je, da sicer tehnika ni edina težava, s katero se sooča slovenska vojska, ampak ima največjo težavo na področju kadrov. "Ne gre tukaj za oklepnike. Gre za vojaško enoto, sestavljeno iz ljudi, oklepniki so pa za to, da so varni in učinkoviti," je izpostavil glede prizadevanj za izpolnitev Natovih ciljev zmogljivosti.
Rutte je ob tem poudaril, da je treba poleg tradicionalnih zmogljivosti vlagati tudi v sodobno tehnologijo, med drugim na področju umetne inteligence, dronov in zaščite pred njimi. "To je kombinacija, ki bo zagotovila, da se bomo lahko branili ne samo danes, ampak tudi v prihodnje," je dejal.
Kot je še povedal na skupni novinarski konferenci, je Slovenija pod Janševo vlado zavezana skupni obrambi in odvračanju, krepitvi obrambnih izdatkov in podpori Ukrajini. Pomembna je tudi za ohranjanje stabilnosti na Zahodnem Balkanu, je dodal.
Zagotovil je, da zaveznice stojijo ob strani Sloveniji, in se ji zahvalil za podporo Kijevu v okviru pobude PURL in češke pobude za strelivo. Kot je dejal, je Slovenija lani za vojaško pomoč Ukrajini namenila več kot 60 milijonov evrov.
Janša se je pred tem dopoldne v okviru prvega delovnega obiska v Bruslju po vnovičnem prevzemu premierskega stolčka sestal s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola, s katero sta govorila predvsem o spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
Janša medtem srečanj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, ki ga je sicer v začetku meseca gostil na Brdu pri Kranju, nima predvidenih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.