Janša: Stari svetovni red izgublja svojo moč. Novega še ni

Premier Janez Janša je spomnil na svojo pobudo iz leta 2012 za okrepitev mednarodnih mehanizmov za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev. Opozoril je, da pobuda kljub začetni podpori ni bila uresničena, med drugim zaradi novih kriz, pomanjkanja učinkovitosti institucij in dvojnih meril.

"Danes smo še dlje od cilja, ki smo ga poskušali doseči pred 14 leti," je dejal. Ob letošnji temi zasedanja o obnovi zaupanja v Združene narode (ZN) je vprašal, ali države svoja načela uporabljajo dosledno ali zgolj takrat, ko je to zanje politično priročno.

Dejal je, da svet danes ni boljši, kot je bil takoj po drugi svetovni vojni, saj pomanjkanje doslednosti zmanjšuje pomen načel, pri čemer je opozoril, da so ZN veliko svojega časa v zadnjih desetletjih posvetili vprašanju Palestine.

Janša je dejal, da je vprašanje varnosti na Bližnjem vzhodu izjemno pomembno, vendar bi morali podobne standarde uporabljati tudi za druga vprašanja, kot je na primer trpljenje kristjanov v Nigeriji. "Vsako civilno življenje šteje," je dejal.

Ob tem je opozoril, da mora biti mednarodna pozornost do žrtev kriz dosledna ne glede na njihovo geografijo, politična zavezništva ali medijsko pozornost.

Po njegovih besedah je bilo samo lani zaradi njihove vere ubitih več kot 4800 kristjanov, več kot 300 milijonov kristjanov po svetu pa se sooča z diskriminacijo in preganjanjem.

V Nigeriji se skupnosti po njegovih besedah že več kot desetletje soočajo z množičnimi uboji, ugrabitvami, uničevanjem vasi in verskih objektov ter razseljevanjem.

Obsodil je tudi zatiranje v Belorusiji in zahteval izpustitev vseh političnih zapornikov. Slovenija po njegovih besedah podpira miren demokratičen prehod v Belorusiji, ki temelji na svobodnih in poštenih volitvah, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic.

Janša je omenil pobijanje nasprotnikov režima v Iranu, rusko agresijo proti Ukrajini pa je označil za jasno kršitev Ustanovne listine ZN. Spomnil je na rusko zasedbo Krima leta 2014 in dejal, da Rusija takrat ni bila učinkovito ustavljena, kar je po njegovih besedah prispevalo k polni invaziji v Ukrajino leta 2022.

"Rusko vodstvo je izbralo to vojno. Rusija je agresor. Ukrajina brani svoje prebivalstvo in svojo neodvisnost," je dejal Janša. Slovenija bo po njegovih besedah še naprej podpirala Ukrajino na njeni evropski poti, prihodnost Ukrajine pa je v EU.

Pozval je tudi k odgovornosti za zločine, storjene v vojni, ter k vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno premeščeni ali deportirani. Vsak morebitni mirovni dogovor mora po njegovih besedah temeljiti na Ustanovni listini ZN, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter vsebovati verodostojna varnostna jamstva.

Na koncu je še pozval k večji preglednosti odgovorov ZN na krize z ustanovitvijo neodvisnega mehanizma, ki bo odgovoren Generalni skupščini in bi vsako leto predstavil primerjavo obsega, trajanja in resnosti večjih kriz z obsegom in naravo mednarodnega odziva. Ne za izdajanje političnih sodb, ampak zato, da se bo svet zavedal, kaj se dogaja, je pojasnil.

Predlagal je tudi okrepitev varovalk pred politično instrumentalizacijo mandatov in ustanov ZN. "ZN, ki ne znajo ohraniti svojih načel, sveta ne morajo prositi za zaupanje," je dejal.

"Odgovor ni v oslabitvi multilateralizma. Zaščititi ga moramo pred instrumentalizacijo," je dejal. Po njegovih besedah bo mogoče zaupanje obnoviti, ko bodo krize pomembne zato, ker trpijo ljudje, in ne zato, ker je politično priročno nanje opozarjati.

Janša se je po govoru odpravil do slovenske cerkve sv. Cirila, kjer mu je veleposlaništvo v Washingtonu priredilo sprejem. Obisk New Yorka in udeležbo na zasedanju Generalne skupščine ZN bo sklenil danes.

Svet potrebuje ZN in mednarodni pravni red, je po govoru v Generalni skupščini, v katerem je ZN pozval k večji doslednosti, slovenskim dopisnikom v New Yorku povedal premier Janša. Dodal je, da to še posebej potrebujejo države, kot je Slovenija.

Povedal je tudi, da je potreben mednarodni red, ki bo uporabljal "enake vatle" v vseh položajih, v katerem bodo vsa človeška življenja enako vredna in v katerem se instrumenti mednarodnega pravnega reda ne bodo izkoriščali v interesu močnejših.

Premier je dejal, da so v tem tednu slišali nekaj dobrih analiz stanja ZN in predlogov za naprej. "Smo nekje vmes. Stari mednarodni svetovni red, ki je bil zgrajen po drugi svetovni vojni, izgublja svojo moč. Ni več to, kar je bil. Situacija, za katero je bil zgrajen, ne obstaja več. Novega še ni. In v tem času je zelo pomembno, da pridejo na plan dobre ideje, kako zgraditi ta novi red."

Ena od tem, ki so prevladovale v splošni razpravi GS ZN, je bil hiter razvoj umetne inteligence. Na posebnem zasedanju Varnostnega sveta ZN so voditelji največjih tehnoloških podjetij s tega področja opozarjali na potrebo po nadzoru in sodelovanju.

"Kar se mene tiče in mojega mnenja glede umetne inteligence, ali kot pravi ameriški predsednik superinteligence, je to pač neko novo orodje, ki ga lahko človeštvo uporabi v dobro ali slabo, tako kot vsak tehnološki napredek," je dejal Janša.

Na vprašanje, kaj lahko zaustavi vojno v Ukrajini, je Janša ocenil, da je odgovor Kitajska, ki da lahko vpliva na Rusijo. "Ne ZDA, ampak Kitajska, ker brez podpore Kitajske Rusija ne more nadaljevati vojne. Drugo vprašanje pa je, ali Kitajski ustreza, da bi se vojna končala. Upam, da bo obisk kitajskega predsednika v ZDA priložnost, da se odpre ta tema in morda bo prišlo do določenega premika," je dejal Janša.

"Popolnoma je jasno, da ZN v takšnih situacijah, ko je v vojno vpletena ena od ustanovnih članic, ki ima pravico do veta, nimajo nobene resne moči za posredovanje. Če želimo, da ne bo prihajalo do tega, da stalna članica Varnostnega sveta s pravico do veta napade neko drugo državo, potem je potrebna resna reforma same organizacije," je dejal.

Janša je v pogovorih za ameriški televiziji Newsmax in Fox News dejal, da je Trumpa povabil, naj obišče Slovenijo. "Mislim, da bo do tega obiska nekoč prišlo. Kdaj pa bo, pa težko rečemo," je dejal premier.

Glede odnosov z ZDA je dejal, da so se zadnje dni srečali z veliko ameriškimi sogovorniki, od katerih so dobili ocene, da je bilo nekaj priložnosti za boljše sodelovanje – tudi gospodarsko – zamujenih. So pa mnoge še odprte, je povedal premier in dodal, da te želijo izkoristiti.