Janša: Stari svetovni red izgublja svojo moč. Novega še ni

Premier Janez Janša je spomnil na svojo pobudo iz leta 2012 za okrepitev mednarodnih mehanizmov za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev. Opozoril je, da pobuda kljub začetni podpori ni bila uresničena, med drugim zaradi novih kriz, pomanjkanja učinkovitosti institucij in dvojnih meril.

"Danes smo še dlje od cilja, ki smo ga poskušali doseči pred 14 leti," je dejal. Ob letošnji temi zasedanja o obnovi zaupanja v Združene narode (ZN) je vprašal, ali države svoja načela uporabljajo dosledno ali zgolj takrat, ko je to zanje politično priročno.

Dejal je, da svet danes ni boljši, kot je bil takoj po drugi svetovni vojni, saj pomanjkanje doslednosti zmanjšuje pomen načel, pri čemer je opozoril, da so ZN veliko svojega časa v zadnjih desetletjih posvetili vprašanju Palestine.

Janša je dejal, da je vprašanje varnosti na Bližnjem vzhodu izjemno pomembno, vendar bi morali podobne standarde uporabljati tudi za druga vprašanja, kot je na primer trpljenje kristjanov v Nigeriji. "Vsako civilno življenje šteje," je dejal.

Ob tem je opozoril, da mora biti mednarodna pozornost do žrtev kriz dosledna ne glede na njihovo geografijo, politična zavezništva ali medijsko pozornost.

Po njegovih besedah je bilo samo lani zaradi njihove vere ubitih več kot 4800 kristjanov, več kot 300 milijonov kristjanov po svetu pa se sooča z diskriminacijo in preganjanjem.

V Nigeriji se skupnosti po njegovih besedah že več kot desetletje soočajo z množičnimi uboji, ugrabitvami, uničevanjem vasi in verskih objektov ter razseljevanjem.

Obsodil je tudi zatiranje v Belorusiji in zahteval izpustitev vseh političnih zapornikov. Slovenija po njegovih besedah podpira miren demokratičen prehod v Belorusiji, ki temelji na svobodnih in poštenih volitvah, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic.

Janša je omenil pobijanje nasprotnikov režima v Iranu, rusko agresijo proti Ukrajini pa je označil za jasno kršitev Ustanovne listine ZN. Spomnil je na rusko zasedbo Krima leta 2014 in dejal, da Rusija takrat ni bila učinkovito ustavljena, kar je po njegovih besedah prispevalo k polni invaziji v Ukrajino leta 2022.

"Rusko vodstvo je izbralo to vojno. Rusija je agresor. Ukrajina brani svoje prebivalstvo in svojo neodvisnost," je dejal Janša. Slovenija bo po njegovih besedah še naprej podpirala Ukrajino na njeni evropski poti, prihodnost Ukrajine pa je v EU.

Pozval je tudi k odgovornosti za zločine, storjene v vojni, ter k vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno premeščeni ali deportirani. Vsak morebitni mirovni dogovor mora po njegovih besedah temeljiti na Ustanovni listini ZN, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter vsebovati verodostojna varnostna jamstva.

Na koncu je še pozval k večji preglednosti odgovorov ZN na krize z ustanovitvijo neodvisnega mehanizma, ki bo odgovoren Generalni skupščini in bi vsako leto predstavil primerjavo obsega, trajanja in resnosti večjih kriz z obsegom in naravo mednarodnega odziva. Ne za izdajanje političnih sodb, ampak zato, da se bo svet zavedal, kaj se dogaja, je pojasnil.

Predlagal je tudi okrepitev varovalk pred politično instrumentalizacijo mandatov in ustanov ZN. "ZN, ki ne znajo ohraniti svojih načel, sveta ne morajo prositi za zaupanje," je dejal.

"Odgovor ni v oslabitvi multilateralizma. Zaščititi ga moramo pred instrumentalizacijo," je dejal. Po njegovih besedah bo mogoče zaupanje obnoviti, ko bodo krize pomembne zato, ker trpijo ljudje, in ne zato, ker je politično priročno nanje opozarjati.

Janša se je po govoru odpravil do slovenske cerkve sv. Cirila, kjer mu je veleposlaništvo v Washingtonu priredilo sprejem. Obisk New Yorka in udeležbo na zasedanju Generalne skupščine ZN bo sklenil danes.

Svet potrebuje ZN in mednarodni pravni red, je po govoru v Generalni skupščini, v katerem je ZN pozval k večji doslednosti, slovenskim dopisnikom v New Yorku povedal premier Janša. Dodal je, da to še posebej potrebujejo države, kot je Slovenija.

Povedal je tudi, da je potreben mednarodni red, ki bo uporabljal "enake vatle" v vseh položajih, v katerem bodo vsa človeška življenja enako vredna in v katerem se instrumenti mednarodnega pravnega reda ne bodo izkoriščali v interesu močnejših.

Premier je dejal, da so v tem tednu slišali nekaj dobrih analiz stanja ZN in predlogov za naprej. "Smo nekje vmes. Stari mednarodni svetovni red, ki je bil zgrajen po drugi svetovni vojni, izgublja svojo moč. Ni več to, kar je bil. Situacija, za katero je bil zgrajen, ne obstaja več. Novega še ni. In v tem času je zelo pomembno, da pridejo na plan dobre ideje, kako zgraditi ta novi red."

Ena od tem, ki so prevladovale v splošni razpravi GS ZN, je bil hiter razvoj umetne inteligence. Na posebnem zasedanju Varnostnega sveta ZN so voditelji največjih tehnoloških podjetij s tega področja opozarjali na potrebo po nadzoru in sodelovanju.

"Kar se mene tiče in mojega mnenja glede umetne inteligence, ali kot pravi ameriški predsednik superinteligence, je to pač neko novo orodje, ki ga lahko človeštvo uporabi v dobro ali slabo, tako kot vsak tehnološki napredek," je dejal Janša.

Na vprašanje, kaj lahko zaustavi vojno v Ukrajini, je Janša ocenil, da je odgovor Kitajska, ki da lahko vpliva na Rusijo. "Ne ZDA, ampak Kitajska, ker brez podpore Kitajske Rusija ne more nadaljevati vojne. Drugo vprašanje pa je, ali Kitajski ustreza, da bi se vojna končala. Upam, da bo obisk kitajskega predsednika v ZDA priložnost, da se odpre ta tema in morda bo prišlo do določenega premika," je dejal Janša.

"Popolnoma je jasno, da ZN v takšnih situacijah, ko je v vojno vpletena ena od ustanovnih članic, ki ima pravico do veta, nimajo nobene resne moči za posredovanje. Če želimo, da ne bo prihajalo do tega, da stalna članica Varnostnega sveta s pravico do veta napade neko drugo državo, potem je potrebna resna reforma same organizacije," je dejal.

Janša je v pogovorih za ameriški televiziji Newsmax in Fox News dejal, da je Trumpa povabil, naj obišče Slovenijo. "Mislim, da bo do tega obiska nekoč prišlo. Kdaj pa bo, pa težko rečemo," je dejal premier.

Glede odnosov z ZDA je dejal, da so se zadnje dni srečali z veliko ameriškimi sogovorniki, od katerih so dobili ocene, da je bilo nekaj priložnosti za boljše sodelovanje – tudi gospodarsko – zamujenih. So pa mnoge še odprte, je povedal premier in dodal, da te želijo izkoristiti.

Govor premierja Janeza Janše je odraz politike sedanje vlade, je za STA danes ocenil nekdanji predsednik republike Danilo Türk. Upokojeni diplomat Božo Cerar pa je menil, da Janšev govor kaže, da v slovenski zunanji politiki ni bilo preobrata in da priseganje na mednarodno pravo ostaja stalnica.

V opozicijskih Svobodi, SD in Levici so kritični do govora in srečanja z izraelskim predsednikom Benjaminom Netanjahujem. Menijo, da se je Slovenija znašla na napačni strani zgodovine in da gre za še eno od potez, s katerimi premier poplačuje politične dolgove do Izraela.

"Govor predsednika vlade je, pričakovano, odraz politike sedanje vlade - mešanica moraliziranja in zgražanja, hkrati pa jasno vidna podpora izraelskemu predsedniku vlade," je poudaril Türk. Kot je nadaljeval, je bilo v govoru očitno relativiziranje genocida v Gazi in preusmerjanje pozornosti, Janša pa da je tudi ponovil nekatere značilne trditve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

Türk je za STA omenil tudi Janšev predlog za ustanovitev novega mehanizma za ocenjevanje večjih kriz. "Je zanimiv, ni pa nov in ne more računati na širšo podporo," je ocenil strokovnjak za mednarodne odnose in mednarodno pravo.

Cerar je po drugi strani menil, da "gre za dokaj dober, uravnotežen nastop, ki je opozoril na stanje v današnjem svetu in na njegovo nesprejemljivost". Po njegovi oceni je pozitivno, da se je Janša na začetku govora dotaknil množičnih grozodejstev in dejstva, da je bilo za njihovo preprečevanje storjeno premalo. "To kaže, da očitki o obratu slovenske zunanje politike ne držijo, da priseganje na človekove pravice in na mednarodno pravo ostaja stalnica," je dejal upokojeni diplomat.

Omenil je tudi, da je Janša v govoru poudaril pomen prizadevanj za mir in varnost na Bližnjem vzhodu, pri tem pa izpostavil trpljenje tako palestinskih kot izraelskih civilistov. "Zdi se mi tudi pomembno, da je uravnotežil pogled na bližnjevzhodno krizo, ker se mi zdi, da je bil v preteklih štirih letih ta pogled s strani slovenske vlade precej enostranski," je dejal Cerar.

Omenil je še, da Janša v večini govora opozarja na nedoslednost, selektivnost in politično preračunljivost pri uveljavljanju mednarodnega prava.

"Zelo cenim pri tem nastopu to, da ni šlo za formalen nastop, da je bil pristop precej aktiven," je ocenil Cerar. Istočasno je bil Janša po njegovih besedah tudi kritičen, ko je predlagal dodatne mehanizme glede večje odzivnosti na krize, in zahteval, da se pri tem ohrani doslednost.

Na vprašanje STA, kako ocenjuje dejstvo, da je Janša kot eden redkih politikov ostal v dvorani med govorom izraelskega premierja, pa je Cerar dejal, da je na mestu dialog, če se je Slovenija odločila, da bo uravnotežila svojo politiko do bližnjevzhodne krize. Ob tem je izrazil upanje, da se bo ta dialog vodil z obema stranema, izraelsko in palestinsko.

"Tisti, ki so samo gledali govor Janeza Janše, so lahko videli mirno in državniško pozo. Tisti, ki so se lotili vsebine, pa so videli dejstvo, da je Janez Janša zagovornik Netanjahujevega režima, ali pa lahko rečemo tudi advokat režima, ki izvaja eno največjih morij in genocid v Gazi," se je danes na govor premierja v izjavi za medije na sedežu stranke odzval poslanec Svobode Matej Grah.

V luči dogajanja na zasedanju Generalne skupščine ZN je za Slovenijo po mnenju Svobode zaskrbljujoče tudi to, da "nas je Janez Janša postavil ob bok devetim državam, ki so se zaenkrat še pripravljene pogovarjati z vlado Netanjahuja in z njegovim režimom", je opozoril Grah. Urad izraelskega premierja je v četrtek namreč napovedal, da se bo Netanjahu srečal s predsedniki devetih držav, tudi Slovenije. Po mnenju Graha lahko v tem vidimo še en dokaz o poplačevanju dolgov, ki jih ima Janez Janša do Netanjahuja.

Kritični so tudi v Levici. Vladi očitajo, da vodi proizraelsko politiko, premierju pa, da tako poplačuje svoje politične dolgove do Izraela.

"Svojo suverenost prodajamo zato, da bomo počasi depandansa Izraela. To je politika, ki je nesprejemljiva, in mislim, da jo večina ljudi v Sloveniji zavrača," je v izjavi za medije v DZ poudarila sokoordinatorica Levice Asta Vrečko.

Spomnila je, da je ob četrtkovem nagovoru izraelskega premierja v ZN več deset diplomatov zapustilo dvorano, ne pa tudi predstavniki Slovenije, ki so se po oceni Levice znašli na napačni strani zgodovine.

Po oceni SD je medtem premier s svojim nagovorom v ZN poskušal zmanjšati "intenzivnost svetovnega pogleda in odziva" na ravnanje izraelskega premierja in na ta način "preprečiti določene sankcije, ki bi jih Evropa in drugi izvedli proti Netanjahujevi vladi", pa je v izjavi v DZ dejala poslanka SD Andreja Katič.

Meni, da se večina državljanov ne strinja s stališčem vlade glede ravnanj izraelske vlade. V SD se sicer strinjajo s stališčem premierja, da se razmere v svetu spreminjajo in da se svet ob številnih spopadih in vojnah sooča z nemočjo mednarodnih organizacij.

Katič je bila kritična tudi do Janševega srečanja z Netanjahujem v New Yorku.