Japonska se spominja padlih v vojni: 'Nikoli ne bomo ponovili tragedije'

"Najiskreneje upam, da se pustošenje vojne ne bo nikoli več ponovilo," je dejal cesar Naruhito na slovesnosti, ki se je je udeležil skupaj s cesarico Masako. Oba sta zaradi pandemije koronavirusa nosila zaščitne maske, enako kot tudi drugi udeleženci slovesnosti, ki je letos zaradi covida-19 potekala po precej okrnjenem scenariju.

Naruhito, ki je na prestol krizantem sedel lani po abdikaciji očeta Akihita, je vnuk cesarja Hirohita, ki je vodil Japonsko med njenimi osvajanji Azije in tihomorskega območja med drugo svetovno vojno. Na današnji dan leta 1945 pa je Hirohito po eksplozijah dveh atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem razglasil brezpogojno vdajo cesarskih sil. Druga svetovna vojna se je s tem končala tudi v Aziji.

Proti vojni se je izrekel tudi konservativni premier Šinzo Abe. "Nikoli ne bomo ponovili tragedije vojne. Še naprej si bomo prizadevali izpolnjevati to obljubo," je zatrdil, čeprav si sam prizadeva za spremembo pacifistične ustave, ki je bila po koncu vojne Japonski vsiljena, danes pa da ne ustreza več modernim časom.

"Nikoli ne bomo pozabili, da današnji mir in blagostanje počivata na skrajnih žrtvah umrlih v vojni," je še dodal. A o tem, da je bila Japonska agresor, ni govoril, podobno kot tudi ne že prejšnja leta.

Abe je tudi letos poslal daritev v svetišče Yasukuni, kjer so pokopane žrtve druge svetovne vojne, med njimi pa je tudi 14 obsojenih vojnih zločincev. Sam svetišča ni obiskal, so ga pa štirje ministri in to je že povzročilo razburjenje. Abe je namreč to svetišče zadnjič obiskal decembra 2013 in takrat povzročil veliko razburjenje predvsem v Severni in Južni Koreji ter tudi na Kitajskem, ki so bile med japonsko okupacijo med drugo svetovno vojno deležne številnih grozodejstev.

75 let od kapitulacije

Japonska je kapitulirala šest dni po tistem, ko so ZDA na japonsko mesto Nagasaki odvrgle atomsko bombo s plutonijevo sredico, poimenovano Debelinko (Fat man). Devet dni pred tem, 6. avgusta, pa je napad z atomsko bombo iz obogatenega urana, imenovano Little Boy ali Deček, doživela 300 kilometrov oddaljena Hirošima.

Zaradi posledic obeh bomb je po ocenah do decembra 1945 umrlo skupaj več kot 200.000 ljudi. Zaradi kasnejših vplivov radioaktivnega sevanja pa so ljudje obolevali in umirali še desetletja po tem.

Japonskemu cesarju Hirohitu je tedaj postalo jasno, da nadaljnje upiranje neizogibnemu porazu ne bi imelo več smisla. Čakalo bi jih zgolj popolno uničenje. Kljub poskusom vojaških poveljnikov, da bi mu to preprečili, je cesar 15. avgusta 1945 v svojem prvem radijskem nagovoru sploh naznanil brezpogojno kapitulacijo japonskih imperialnih sil. To so potem formalizirali 2. septembra 1945 na ameriški bojni ladji Missouri.

S tem se je končalo japonsko nasilno osvajanje azijsko-pacifiškega območja, ki se je začelo z osvajanjem Kitajske že v 30. letih 20. stoletja in ki je na resen odpor naletelo šele z vstopom ZDA v vojno po zahrbtnem japonskem napadu na ameriško mornariško bazo Pearl Harbor na Havajih 7. decembra 1941. Japonska je sicer že leto pred tem pristopila k silam osi z Nemčijo in Italijo.

V naslednjih letih je Japonska sicer še širila svoj imperij, a potem, ko so ZDA zagnale svojo vojaško industrijo, so se začeli vrstiti vztrajni porazi in umikanje. Vse do bridkega poraza, ki sta ga zaznamovala gobasta oblaka jedrskih eksplozij nad Hirošimo in Nagasakijem.

Kapitulaciji je nato sledila sedemletna ameriška povojna okupacija, pod katero je Japonska stopila na pot demokratizacije in demilitarizacije ter predvsem krepitve gospodarskega razvoja. Kljub uničenju med drugo svetovno vojno je Japonska danes ena gospodarsko najbolj razvitih držav. Se pa politika vse bolj opogumlja, da bi japonska vojska "prevzela več odgovornosti" za dogajanje v svetu in opustila svoj miroljubni značaj.

S kapitulacijo se je končala japonska kolonizacija Korejskega polotoka, zaradi česar danes Severna in Južna Koreja obeležujeta dan narodne osvoboditve. In vsako leto je s Korejskega polotoka slišati pozive Tokiu k opravičilu za povzročene grozote med drugo svetovno vojno. Podobno tudi iz Pekinga. Dediščina japonskih osvajanj tako še vedno odzvanja.