Mlada Slovenka, s katero smo govorili o razmerah na Japonskem zaradi izbruha novega koronavirusa, je želela ostati neimenovana. Pojasnila nam je, da živi in študira v mestu Kobe v japonski prefekturi Hjogo.
V preteklem tednu je Slovenkin partner zbolel. Sprva je delovalo, da se je samo prehladil, in ker mu je vročina hitro padla, sta se pozneje dobila, saj po navadi vikende preživita skupaj. Težave so se začele, ko se mu je vročina znova povišala in v zelo kratkem času kljub zdravilom zelo hitro narasla.
V nedeljo sta zato obiskala bolnišnico. Na Japonskem je načeloma v navadi, da se gre takoj v bolnišnico in ne v zdravstveni dom na pregled. Že po telefonu so jo opozorili, da je, če ima pacient vročino, o tem treba poročati takoj ob sprejemu. Paciente z vročino namreč odpeljejo v druge prostore, ki še niso prava izolacija, ampak so odmaknjeni od drugih bolnikov.
Sledila so vprašanja, ali je v zadnjem času potoval zunaj Japonske, sploh na Kitajsko, in ali je imel v zadnjem času stike s Kitajci. Opravili so tudi nosni bris in na ta način preverili prisotnost virusa. Sledil je precej temeljit pregled, vključno s pregledom krvi in slikanjem pljuč, kar pa na Japonskem ni nenavadno, saj je rentgensko slikanje pljuč vključeno v obvezne preglede na začetku vsakega šolskega leta, tudi na univerzah.
Slovenka v proces ni bila veliko vpletena, saj ni imela simptomov in ni potovala. Si je pa zato lahko ogledala precej obsežnih plakatov, ki obveščajo bolnike o stanju koronavirusa ter pozivajo k temeljitemu umivanju rok.
S partnerjem sta se nato odpravila domov, zgodaj zjutraj pa sta zaradi poslabšanja zdravja klicala reševalce. Že v reševalnem vozilu so ju poleg standardnih vprašanj o potovanjih zunaj Japonske vprašali tudi, ali sta obiskala kakšen predel Japonske, kjer so virus že potrdili. Slovenka je opazila, da so bili zdravniki, ki so oskrbeli njenega partnerja, nekoliko bolj zaščiteni.
Takrat so jo prvič obvestili, da ju morajo odpeljati v večjo bolnišnico, kjer imajo poseben oddelek za primere s koronavirusom. Nastanili so ju v manjšo sobo z eno posteljo za bolnika, umivalnikom, tremi stoli, računalniki in varnostnimi kamerami.
Soba je bila v zgradbi bolnišnice, ampak so jo od ostalih delov ločevali hodniki. Slovenka domneva, da je bila to karantena ali izolacija, na trenutke pa njeno znanje japonščine ni zadoščalo. Vsekakor pa ni bilo videti kot kakšen prizor iz filma, kjer bi uslužbenci naokoli hodili s plinskimi maskami. Zdravniki so Slovenki in partnerju vprašanja o potovanjih na Kitajsko še večkrat zastavili.
Zdi se ji, da so za njenega partnerja dobro poskrbeli. Iz reševalnega vozila so ga prestavili na bolniško posteljo, na kateri so opravili večino testov. V sobi sta bila sama. Po preiskavah so ga tudi premestili v pravo bolniško sobo, kjer je bil sam.
Za Slovenko je bil položaj nekoliko bolj kočljiv. Ker ni imela simptomov, ni potrebovala zdravniške pomoči ali pregleda, zato je tudi niso formalno sprejeli v bolnišnico. Kljub temu so od nje zahtevali, da ostane v isti sobi kot njen bolni partner, in ji dejali, naj se ne druži z drugimi bolniki. Razumela je, da so okoliščine resne. Povedali so ji, da ima fant pljučnico in da gre lahko za okužbo s koronavirusom.
Nato so sledile dolge ure čakanja na izvide. Ko je osebje vprašala, ali ji lahko ponudijo dodatno ležišče, so ji odvrnili, da je to nemogoče. Ker prvi izvidi niso kazali na virus, so ji potem z nekaj zadržki dovolili, da gre domov, čeprav so še vedno vztrajali, naj ostane. Poslovila se je od fanta in odšla domov.
Pozneje se je izkazalo, da pri fantu niso potrdili okužbe z novim virusom, še pove Slovenka. V kraju, kjer živi, še niso potrdili nobenega primera. A o virusu se veliko pogovarjajo, ob večerih in vikendih pa je na ulicah malo ljudi. Primanjkuje tudi zaščitnih mask. Te se običajno dobijo vsepovsod – od malih trgovin do drogerij – v tem času pa so police skoraj vedno prazne.
Maske so na Japonskem kar pogoste, saj si jih ljudje nadenejo zaradi najštevilnejših razlogov: zaradi manjšega kašlja ali samo zaradi mode. So pa res nekoliko bolj pogoste kot sicer, opaža. Univerza, ki jo obiskuje Slovenka, je vsem študentom poslala elektronsko sporočilo glede širjenja koronavirusa. Kar nekaj mednarodnih študentov skrbi, kakšno je stanje doma. Nekateri celo masovno nakupujejo maske za sorodnike, zaključi Slovenka.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.