'Jasno sporočilo Izraela Iranu: Lahko vas zadenemo kadarkoli in kjerkoli'

Zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu in svarila pred stopnjevanjem konflikta. Svet zaskrbljeno spremlja in poziva k zadržanosti. So na vrsti novi povračilni ukrepi? Kaj bo prinesel napad na Iran? Na vprašanja sta v oddaji 24UR ZVEČER odgovarjala nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske in trenutni vojaški svetovalec obrambnega ministra, general Dobran Božič, ter nekdanji veleposlanik v Iranu Jožef Kunič.  

"Test zračne obrambe to zagotovo ni bil," je dejal Božič, saj da Izrael zelo dobro pozna sposobnosti iranske zračne obrambe. Gre pa po njegovem mnenju za jasno sporočilo Iranu. Izrael je namreč ciljal vojaško letališče, ki je zelo pomembno z več stališč; v bližini se nahajajo strateške rakete, proizvodnja dronov, prav tako pa tudi raziskovalni laboratorij za razvoj jedrskega orožja, našteje vojaški svetovalec.

"Izbrali so minimalno silo, ampak dali jasno sporočilo Iranu, da jih lahko zadenejo kadarkoli in kjerkoli. Gre za strateški premislek, izbrali so cilj, ki daje zelo jasno sporočilo, a ob tem povzroči tudi najmanjšo škodo," je pojasnil svoje razmišljanje.

Podobno meni tudi Kunič, ki se je spomnil tudi na izraelski napad 1. aprila na iransko veleposlaništvo v Siriji.  "Zavedati se moramo, da ima veleposlaništvo sicer po mednarodnih konvencijah imuniteto in diplomatske privilegije, vendar pa je to še vedno teritorij Sirije in ne Irana," je poudaril. Medtem pa je Iran s svojim povračilnim ukrepom dejansko napadel ozemlje Izraela.

Se lahko ta 'ping pong' igra med Izraelom in Iranom nadaljuje?

"Že iz političnih razlogov se je Izrael moral nekako odzvati. Vendar pa je bil povračilni ukrep Izraela na nek način simboličen," je ocenil ter dodal, da droni, ki so jih napotili, niso mogli narediti nobene večje škode. "Iranski napad na Izrael sicer ni bil toliko simboličen, kljub temi pa so vedeli, da večje škode pravzaprav ne bo. Gre torej za politično izbiro, kaj narediti in se pred svojim ljudstvom pokazati, da so sposobni napasti svoje nasprotnike," meni.

Kaj pa bo sledilo? Se lahko ta 'ping pong' igra med Izraelom in Iranom nadaljuje? Glede na minimalno škodo in dejstvo, da je bil povračilni napad Izraela na Iran bolj simbolika "kot pa napad z resničnimi posledicami", Kunič ocenjuje, da si nobena od strani ne želi eskalacije. "Trenutno kaže, da eskalacija morda ne bo tako močna, kot bi lahko bila," je dejal, a ob tem poudaril, da ni mogoče ničesar predvideti.

Da do zaostritev ne pride, upa tudi Božič. Meni, da so bili diplomatski napori EU in ZDA dovolj močni in da so uspeli prepričati obe strani, "da se takšne igre ni dobro iti". "Zato je tudi odziv Izraela minimalističen. A dal je jasno sporočilo, ki ga je vodstvo v Iranu takoj pograbilo ter dalo vedeti, da je zgodba zanje zaključena in da se tega ne gredo več," je dodal. Upa, da to tudi drži.

Na vprašanje, ali ZDA resnično niso vedele za povračilni ukrep Izraela, ki se je zgodil v petek zgodaj zjutraj, pa je dejal, da Združene države zagotovo niso sodelovale v napadu oz. v pripravi napada. Verjame pa, da so prek obveščevalnih služb imeli podatek, da se nekaj dogaja.

Ali bi Iran lahko prizadele morebitne nove sankcije?

Da so Iran močno prizadele sankcije v začetku Trumpove vlade, ko je Donald Trump preklical jedrski sporazum, ki je državi pomagal priti iz ekonomskih težav, od takrat se je 'preorientiral' in ima močnega ekonomskega zaveznika v Kitajski in ga nove sankcije po njegovem mnenju ne bi prizadele. "V zadnjih šestih letih je izvoz nafte povečal na raven, kot je ni dosegel še nikoli, izvozi 1.600.000 sodčkov nafte dnevno in to izključno na Kitajsko. Povečal je floto tankerjev na več kot 250. V zadnjih štirih letih je podvojil floto supertankerjev. Iran sankcij ne čuti, saj ima za sabo Kitajsko, ki mirno trguje mimo vseh sankcij ZDA in Evrope. Na Kitajskem lahko kupi karkoli, Kitajska pa tudi kupi desetino nafte, ki jo potrebuje ravno iz Irana," je povedal Kunič.  

Božič se strinja z izjavo španskega premierja, da je regija zelo blizu propada. Meni, da je propadu celo bližje kot dolga leta prej: "Pa ne samo regija, tudi v Evropi vidimo, kaj se dogaja, mislim da lahko le dobra diplomacija in hladne glave preprečijo večji konflikt, ki pa je jasno, da si ga nihče ne želi."  

V zadnjem času v zraku visi tudi priznanje Palestine, na vprašanje, ali bi bil to korak, ki bi presekal konflikt in dosegel premirje, Božič odgovarja, da si velika večina Izraelcev in Palestincev želi dve državi, a če pogledamo celoten konflikt države, bo po njegovih besedah to zelo težko doseči. "Rešitev sta zagotovo dve državi, treba pa je vedeti, kdaj je pravi trenutek, da se to prizna. Lahko se jo danes prizna, pa lahko dosežemo več negativnega kot pozitivnega. Je pa to zagotovo rešitev v pravo smer." 

Kunič je dodal, da je konflikt tako globok, da ga priznanje ne bi rešilo, bi pa pomagalo na poti k rešitvi, za katero vsi upamo, da obstaja. "Problem je v tem, da so mnoge države priznale Palestino, a je vprašanje, pod kakšnimi pogoji in v kakšnim mejah. Mnoge države so jo priznale v mejah 1967, kar je v tem primeru čisto iluzorno. Mislim, da bi bilo priznanje koristno v političnem smislu in bi bilo to neko sporočilo Palestincem, vendar realno na terenu pa mislim, da v nekem kratkem obdobju ne bi pripomoglo," je zaključil.