Javljanje v živo z ulice: Trumpova neustavna prepoved, mediji napovedali boj

Novinarjem medijev Politico, CNN in MS NOW so po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump slednje že razglasil na svojem družbenem omrežju, ob prihodu pred njegovo rezidenco tudi dejansko zavrnili vstop v Belo hišo.

V soboto zjutraj so vanjo skušali vstopiti novinarji vseh treh medijev, a so bile njihove akreditacije po poročanju BBC-ja zavrnjene. Ker izkaznice predstavnikov četrte veje oblasti niso delovale, so jih policisti zasegli, so sporočili mediji.

"Policist me je prosil, naj izročim svojo izkaznico. Rekel je, da je bila deaktivirana," je povedala novinarka MS NOW Akayla Gardner. "Na vprašanje, zakaj ne morem vstopiti, je odvrnil, da to presega njegova pooblastila," je dodala. Po njenih besedah sicer nista delovali njena izkaznica in izkaznica njenega fotografa, njihova producentka pa je uspela vstopiti s svojo. Ni dobila pojasnila, zakaj je njena akreditacija še vedno delovala.

Vse tri medijske hiše odločno nasprotujejo odločitvi Trumpa, da jim zavrne vstop, predsednika pa so obtožile tudi kršenja ustavnih pravic do svobode govora in svobode tiska. Predstavnik MS NOW je poudaril, da Bela hiša pripada ameriškemu ljudstvu ter da so odločitve, sprejete v njej, financirane z davkoplačevalskim denarjem. S tem je nakazal, da dostop medijev do teh informacij in onemogočanje poročanja ne bi smelo biti odvisno od muhavih odločitev predsednika države.

Pri MS NOW so že napovedali, da nameravajo "sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito pravic, ki nam jih zagotavlja prvi amandma, ter bistvene vloge neodvisnega novinarstva v naši demokraciji".

Glavni urednik Politica Jonathan Greenberger je v interni elektronski pošti, objavljeni v njihovem glasilu, poudaril, da podjetje stoji za svojimi novinarji in bo "odločno branilo" njihove pravice iz prvega amandmaja.

Pri CNN pa so opozorili, da imajo na podlagi ameriške ustave pravico poročati brez oviranja ali vmešavanja vlade, Trumpova prepoved pa da predstavlja nezakonit napad na to temeljno pravico.

Trump je v petek dejal, da vsem trem velikim ameriškim medijskim hišam prepoveduje dostop do Bele hiše, saj da o njegovi administraciji pišejo "izmišljotine ali laži". V svoji izjavi ni navedel konkretnih prispevkov ali poročanja omenjenih treh medijskih hiš, ki bi potrjevali njegove navedbe, kasneje pa je dejal, da gre pravzaprav za "kopičenje prispevkov v zadnjih nekaj letih".

V svojem zapisu na spletu je ameriški predsednik zagrozil, da bi lahko novinarjem treh medijskih hiš v prihodnje sledili tudi drugi. Ni pa sicer izdal odredbe o prepovedi za dodatne medijske hiše.

Ko ga je novinar kasneje vprašal, kaj je mislil s tem, da bodo sledili še drugi, je Trump odvrnil: "Drugi v smislu lažnih novic. No, saj veste, New York Times so lažne novice, Washington Post so lažne novice."

Združenje dopisnikov Bele hiše (WHCA) – neodvisna neprofitna organizacija, ki zastopa novinarje, ki poročajo o ameriškem predsedniku – je upravo pozvalo, naj novinarjem "nemudoma povrne" dostop, in jo obtožilo kršitve prvega amandmaja k ustavi. "Posledice segajo dlje od teh organizacij: merilo, uporabljeno za izključitev določene medijske hiše zaradi njenega poročanja, bi se v prihodnosti lahko uporabilo za kateri koli medij," je dejala predsednica WHCA Jacqui Heinrich, ki dela za Fox News.

Heinrichova je poudarila, da morajo Američani prek svobodnega in neodvisnega tiska imeti možnost kritičnega spremljanja dela izvoljenih predstavnikov, "ne glede na to, ali vladni predstavniki na to poročanje gledajo naklonjeno". "Zato so sodišča večkrat razsodila, da Bela hiša, ko enkrat omogoči dostop novinarjem, tega dostopa ne more odreči samovoljno ali na podlagi vsebine njihovega poročanja," je dodala.

Več organizacij, ki si prizadevajo za svobodo tiska, je Trumpovo prepoved vstopa v Belo hišo označilo za nezakonito in protiustavno. Tudi odbor novinarjev za svobodo tiska (Reporters Committee for Freedom of the Press) je izrazil pričakovanje, da bodo sodišča Trumpovo prepoved hitro razveljavila, saj je ta "povsem protiustavna".

Prepoved sicer novinarjev ni ustavila pri poročanju in deljenju informacij z javnostjo. Poročevalci so se tako namesto iz Bele hiše javljali kar z ulic, z avenije Pennsylvania nasproti Bele hiše. Mediji tudi že preučujejo pritožbe v skladu s prvim amandmajem k ameriški ustavi, ki med drugim poleg svobode izražanja zagotavlja tudi medijsko svobodo.

To je sicer le zadnja v vrsti potez, ki jih ameriška uprava usmerja proti medijem, ki Trumpu niso všeč. Mednje sodijo tudi pravni postopki proti ameriškim in mednarodnim medijskim hišam, kot so The New York Times, The Wall Street Journal in BBC.

Nekatere tožbe so se končale tako, da so medijske organizacije privolile v plačilo večmilijonskih poravnav. Trumpova tožba proti BBC-ju pa je še v teku.

Prav tako še teče tožba AP Newsa, ki jo je agencija sprožila po tem, ko ji je Trump onemogočil dostop, ker ni sprejela njegovega preimenovanja Mehiškega zaliva v Ameriški zaliv, a sodišče je že ukazalo delno povrnitev dostopa agenciji.

Lani se je podobna zaostritev odnosov med vlado in mediji zgodila v Pentagonu. Takrat je obrambni minister Pete Hegseth zahteval podpis dokumenta, s katerim bi novinarji priznali omejitve pri pridobivanju informacij, do katerih ministrstvo ni dovolilo dostopa. Več velikih medijskih hiš dokumenta ni želelo podpisati in so zapustile svoje prostore v tiskovnem središču Pentagona.