Časnik, ki je članek pripravil v sodelovanju z estonsko novičarsko spletno stranjo Delfi Estonia, latvijskim časopisom Re:Baltica in švedskim časopisom Expressen, se sklicuje na elektronska sporočila med Ždanoko in dvema ruskima uradnikoma. V njih so, kot piše, izrecna in podrobna poročila o delu Ždanoke kot evropske poslanke, zlasti glede spodbujanja proruskega razpoloženja v baltski regiji.
The Insider še razkriva, da je Ždanoka delovala za eno od služb v okviru FSB in poročala dvema različnima vodjema najmanj med letoma 2004 in 2017.
Ždanoka, ki je trenutno nepovezana evroposlanka, trditve časnika odločno zanika. Kot je v ponedeljek zapisala na družbenem omrežju Facebook, v nasprotju s številnimi latvijskimi znanimi osebnostmi ni bila nikoli povezana s sovjetsko obveščevalno službo KGB in ni sodelovala z nobeno drugo obveščevalno službo.
Evropski parlament je v zvezi z navedbami časnika že uvedel preiskavo, je po pisanju Politica v ponedeljek sporočil tiskovni predstavnik Evropskega parlamenta. Dodal je, da predsednica parlamenta Roberta Metsola te očitke jemlje zelo resno. Po njegovih besedah je zadevo predala svetovalnemu odboru za kodeks ravnanja, v sredo pa jo bo predstavila na konferenci predsednikov parlamenta.
Preiskavo v zvezi z navedbami na račun Ždanoke je uvedla tudi njena nekdanja evropska stranka, Evropska svobodna zveza (EFA), ki je v Evropskem parlamentu v politični skupini skupaj z Zelenimi. Ždanoka je morala po pisanju Politica aprila 2022 zapustiti skupino Zelenih/EFA, ker ni hotela obsoditi ruske invazije v Ukrajini. Njena nacionalna stranka ostaja del stranke na krovni ravni EFA.
Ždanoka je bila med 13 poslanci Evropskega parlamenta, ki so marca 2022 glasovali proti resoluciji, ki obsoja rusko invazijo na Ukrajino, še navaja Politico.
Vodja odbora Evropskega parlamenta za pravne zadeve, španski evroposlanec Adrian Vazquez Lazara, je na družbenem omrežju X sporočil, da je njegova politična skupina Renew Europe zahtevala razpravo o t. i. ruski aferi na plenarnem zasedanju v Strasbourgu prihodnji teden.
Tudi latvijska varnostna služba VDD je sporočila, da bo preiskala očitke. Kot so navedli, je poslanska imuniteta Ždanoki pomembno pomagala pri njenih dejavnostih v podporo geopolitičnih interesov Rusije. V Latviji je pomoč tuji državi pri spodkopavanju Latvije kaznivo dejanje šele od leta 2016, zakonske spremembe na tem področju pa sta med drugim spodbudili ruska priključitev Krima leta 2014 in podpora Ždanoke tej potezi Moskve, še navaja Politico.
Ždanoka je sicer že poudarila, da se junija ne bo potegovala za ponovno izvolitev v Evropski parlament, ampak bo na vrhu liste njene stranke Inna Djeri, ki je trenutno njena pomočnica. Ždanoka je ena od vodij Latvijsko-ruske zveze, obrobne prokremeljske stranke, ki je podprla priključitev Krima.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.