Jeffrey Epstein in nekdanji norveški premier Thorbjorn Jagland sta bila več kot le bežna znanca, kažejo dokumenti, ki jih je objavilo ameriško pravosodno ministrstvo. Norveški časopis VG se je zakopal v dokumente, objavljene v petek, in odkril, da je imel Jagland obsežne stike z Epsteinom.
Na neki točki je Jagland svojega prijatelja Epsteina celo prosil za finančno pomoč pri nakupu stanovanja, poroča VG. Jagland je sicer za časnik zanikal, da bi od Epsteina prejel denar, in je zatrdil, da si je vsa posojila za svoje nepremičnine zagotovil pri norveški banki DNB.

"Če se izkaže, da je Thorbjorn Jagland med svojim članstvom v Nobelovem odboru od Jeffreyja Epsteina prejel znatne finančne koristi, bi bilo to v nasprotju z našim etičnim kodeksom," je razkritje komentiral Kristian Berg Harpviken, direktor Nobelovega inštituta. Kot pravijo, na pojasnila Jaglanda glede povezav z Epsteinom še čakajo, šele nato pa bodo sprejeli zaključke.
Epstein se je udeležil vsaj dveh dogodkov v Jaglandovi uradni rezidenci, medtem ko je norveški politik očitno zasebno večkrat bival v Epsteinovih nepremičninah v New Yorku in Parizu. Glede na objavljene dokumente je Jagland leta 2018 bival pri Epsteinu v New Yorku, leta 2015 in 2018 pa v Epsteinovem stanovanju v Parizu. Iz dokumentov je razvidno tudi, da so Epsteinove pomočnice večkrat rezervirale letalske karte in sobe za Jaglanda in ob eni priložnosti tudi za njegovo ženo in otroke. Nekdanji norveški premier in njegova družina sta leta 2014 načrtovala tudi potovanje na Epsteinov otok, a je bilo potovanje na koncu odpovedano.
"Nimamo nobenih znakov, da bi šlo za uradne posle Sveta Evrope z Epsteinom, in v Jaglandovem uradnem dnevniku iz tistega časa ni sledi o teh zasebnih srečanjih," je razkritje komentirala Heli Suominen iz Sveta Evrope.

Norveška Progresivna stranka je medtem uradno zahtevala neodvisno preiskavo norveškega zunanjega ministrstva v povezavi s primerom Epstein, potem ko so se v Epsteinovih dokumentih pojavila nekatera imena ključnih osebnosti norveške politike in zunanjega ministrstva, poroča NRK.
Jagland je za časopis Aftenposten povedal, da je s tem, ko je ohranil stike z Epsteinom, pokazal "slabo presojo".

Jagland je bil premier Norveške med letoma 1996 in 1997. Med januarjem 2009 in marcem 2015 je bil predsednik Nobelovega odbora, ki izbira prestižnega dobitnika Nobelove nagrade za mir. Bil je tudi generalni sekretar Sveta Evrope med letoma 2009 in 2019.
Ameriško ministrstvo za pravosodje je nedavno v skladu z zakonom o preglednosti Epsteinovih dosjejev objavilo več kot tri milijone strani, 2000 videoposnetkov in 180.000 slik, povezanih z Epsteinom. Gradivo vključuje fotografije, transkripte s sodišča in preiskovalne zapisnike. Veliko strani je sicer še vedno močno cenzuriranih.
Norveška princesa Epsteinu: 'Pogrešam svojega norega prijatelja'
Zadnji paket objavljenih dokumentov vsebuje tudi skoraj 1000 omemb bodoče norveške kraljice Mette-Marit, soproge prestolonaslednika Haakona. Sodeč po zapisih je imela dolgoletne prijateljske stike z Epsteinom. Vsaj dvakrat jo je povabil tudi na svoj zasebni otok, vendar ni nobenih dokazov ali potrditev, da ga je res obiskala. Tiskovni predstavniki kraljeve palače so odločno zanikali, da bi prestolonaslednica kdaj bila na otoku.
Dokumenti sicer tudi kažejo, da je Mette-Marit obiskala Epsteinovo vilo na Floridi in si z njim izmenjala sporočila, vključno z enim, v katerem je zapisala: "Pogrešam svojega norega prijatelja."
Zdaj se posipa s pepelom in se opravičuje zaradi "slabe presoje" v odnosu z obtoženim spolnim prestopnikom, norveški mediji pa ji ne prizanašajo. Hkrati se sprašujejo, kaj so počeli kraljevi svetovalci, ki bi morali preprečiti prav take stike, ki bi lahko vrgli slabo luč na monarhijo.
Epsteina so 10. avgusta 2019 našli mrtvega v newyorškem zaporu, kjer naj bi storil samomor, medtem ko je čakal na sojenje zaradi zveznih obtožb o upravljanju mreže trgovine z ljudmi za spolne namene, v katero so bile vpletene mladoletne deklice in ženske.












































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.